V letu 2008 bilo ubitih 20 misijonarjev, med njimi en nadškof, 16 duhovnikov, en redovni brat in dva laična prostovoljca

VATIKAN (sreda, 31. december 2008, RV) – Tudi letos je agencija Fides pripravila poročilo o številu katoličanov, ki so v letu 2008 med svojim misijonarskim delom umrli nasilne smrti. V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo ubitih 20 oseb, med njimi en nadškof, 16 duhovnikov, en redovni brat in dva laična prostovoljca. Celina z največjim številom ubitih pastoralnih delavcev je Azija, kjer je življenje izgubilo osem oseb, sledita ameriška in afriška celina, vsaka je terjala pet smrtnih žrtev, dve osebi pa sta bili ubiti v Evropi.
V Aziji so primeri nasilno ubitih katoličanov odmevali skozi vse leto. V mesecu juniju je pretresla novica o ugrabljenem kaldejskem nadškofu v Iraku, ki so ga pozneje našli mrtvega. Protikrščansko nasilje v indijski državi Orissi je terjalo življenja štirih oseb, med njimi so bili trije duhovniki in eden laik prostovoljec. Po en duhovnik pa je bil ubit še na Šri Lanki, Filipinih in v Nepalu. Na ameriški celini je bilo ubitih pet duhovnikov, in sicer dva v Mehiki, eden v Venezueli, eden v Kolumbiji in eden v Braziliji. Prav tako pet oseb je nasilne smrti umrlo v Afriki. Štirje so bili duhovniki, od teh sta dva bila ubita v Keniji, eden v Gvineja Konakri, eden v Nigeriji, v Demokratični republiki Kongo pa je bil ubit laik prostovoljec. V Evropi pa sta odmevala primera dveh ubitih duhovnikov v Rusiji, gre za dva jezuitska patra, ki so ju mrtva našli v njunih sobah v Moskvi.
Agencija Fides poroča, da je od leta 2001 naprej bilo ubitih 193 oseb, ki so kot duhovniki, posvečene osebe ali verniki laiki delovali v misijonih. Kot je zapisano v poročilu agencije, so v zadnjih letih na seznam ubitih, poleg misijonarjev duhovnikov uvrstili tudi vse ostale pastoralne delavce, ki so umrli nasilne smrti in tako žrtvovali svoje življenje, torej tudi laične misijonarje in katehiste. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, so v letih od 1990 do 2000 nasilno izgubile življenje 604 osebe, med njimi so bili v glavnem duhovniki. Izstopajo podatki za leto 1994, ko je samo v genocidu v Ruandi bilo ubitih 248 oseb, od teh trije škofi, 103 duhovniki, 47 redovnikov, 65 redovnic in 30 članov redovnih ustanov.
Kot je zapisala agencija Fides o 20 letos ubitih posameznikih, so mnogi bili ubiti tekom poskusa ugrabitve, napadeni v svojih domovih, ko so storilci morda le iskali dragocenosti, ali bili ubiti na cesti, ko so šli opravljat svojo duhovniško službo, morda le z namenom, da bi jih okradli. Drugi so bili ubiti zato, ker so se proti sovraštvu borili z ljubeznijo, proti obupu z upanjem, proti nasilju z dialogom. Tudi danes, dva tisoč let pozneje, Pavel hodi po poteh današnjega sveta, preko škofov, duhovnikov, posvečenih in vedno bolj tudi preko vernikov laikov, ki so iz ljubezni do evangelija zaprti, ugrabljeni, v smrtni nevarnosti in celo ubiti. Podajajo se na nevarno potovanje, hodijo skozi nevarnosti, se spoprijemajo z žejo, utrujenostjo in lakoto, vse do darovanja svojega življenja. Kakor kri sv. Pavla, tudi njihova ne kliče po maščevanju, temveč po spravi, je v tem letu dejal papež Benedikt XVI. v eni od svojih pridig. Njihova smrt ne kaže na obtoževanje, temveč pomeni silo ljubezni, ki presega sovraštvo in nasilje ter tako ustvarja novo mesto in novo skupnost. Tudi danes Kristus potrebuje apostole, pripravljene darovati svoje življenje, potrebuje pričevalce in mučence kot je sv. Pavel, je dejal papež in apostola narodov postavil za zgled tudi v današnjem času.