Delovanja Svetega sedeža v aprilu

VATIKAN (ponedeljek, 29. december 2008, RV) – Nadaljujemo z mesečnim pregledom delovanja Svetega sedeža aprila letos. Skrb svetega očeta Benedikta XVI. za edinost velike katoliške tradicije je bila izražena v govoru članom rimske kurije leta 2005, ko je papež govoril o spravi, razumevanju koncila in v motu propriju Summorum pontificum, ki je bil objavljen leta 2007 glede rabe liturgije rimskega obreda, ki je bila v veljavi do II. vatikanskega cerkvenega zbora. V Sikstinski kapeli je papež 13. januarja, ko je krstil nekaj otrok, maševal s hrbtom proti ljudstvu. Takšen pogled na bogoslužje ima tudi skupnost sv. Pija X, shizmatično gibanje, ki ga je ustanovil nadškof Lefebvre, ker se ni strinjal z reformo bogoslužja, kot ga je določil in sprejel II. vatikanski cerkveni zbor. Ta skupnost se od koncila dalje ne strinja z nobeno papeževo odločitvijo. 14. aprila pa je predstojnik skupnosti sv. Pija X., monsinjor Fellay objavil pismo, v katerem je posvaril prijatelje, da so nasedli obljubam, ki naj bi jih vseboval skorajšnji sporazum z Rimom. V pismu piše, da tudi motu proprio ni nič spremenil in da je svet asimiliral, posrkal Cerkev. Shizma zato tudi v nadalje ostaja. Prvo apostolsko potovanje papeža Benedikta XVI. v letu 2008 in osmo v njegovem pontifikatu je bilo od 15. do 21. aprila v Združene države Amerike. Potovanje je bilo priložnost za obeležitev 60-letnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Papež je ob tej priliki 18. aprila govoril generalni skupščini Združenih narodov in tako nadaljeval s tradicijo svojih predhodnikov. Pavel VI. je v palači Združenih narodov govoril leta 1965, papež Janez Pavel II. pa leta 1979 in 1995. Bistvo govora papeža Benedikta XVI. je bilo priporočilo, da se človekove pravice, ki so utemeljene v transcendentni človekovi naravi, zavarujejo v vsaki situaciji in da varujejo najbolj slabotne. Papež se je na apostolskem potovanju srečal še z odhajajočim predsednikom Georgeom Bushem, molil je na Točki nič, kjer sta stala dvojčka svetovnega trgovinskega centra, ki so ju v septembra 2001 napadli teroristi. Srečal se je tudi s predstavniki drugih religij, posebej z Judi. Papež se je srečal z ameriškimi škofi, duhovniki ene najbolj prostranih in vplivnih katoliških skupnosti na svetu, ki so jo v zadnjih letih pretresali spolni škandali. Da bi pokazal sočutje z žrtvami spolnih zlorab, se je sveti oče Benedikt XVI. 17. aprila v prostorih nunciature v Washingtonu srečal z manjšo skupino mož in žena, ki so bili žrtve takih zlorab. To je bila gesta, ki jo je nato ponovil tudi na apostolskem potovanju v Avstraliji. Duhovnik don Pierino, ustanovitelj Skupnosti srečanje, ki se posveča narkomanom, je bil po obtožbi zaradi spolnega nasilja poklican pred sodišče. Sam je Sveti sedež prosil, naj mu vrne laiški stan. Firenški župnik Lelio Cantini pa je bil zaradi velikih kršitev kanonskih deliktov s področja spolnosti obsojen na hišni pripor, odvzet pa mu je bil tudi kleriški stan. Letopis se ustavlja tudi ob smrti duhovnika Marciala Degollada, ustanovitelja skupnosti Kristusovih legionarjev, ki jo je Kongregacija za nauk vere dokončno priznala leta 2006. Medtem, ko je bil papež Benedikt XVI. na aposotolskem potovanju po ZDA, je bil 20. aprila za novega paragvajskega predsednika izvoljen Fernando Lugo, bivši zaslužni škof, zagovornik teologije osvoboditve, ki je bil po kandidaturi za državnega predsednika, suspendiran a divinis.