Polnočnica v baziliki sv. Petra v Vatikanu

VATIKAN (četrtek, 25. december 2008, RV) - Pričakovanje Gospodovega rojstva se je v Vatikanu začelo s slovesno sveto mašo, ki jo je včeraj opolnoči papež Benedikt XVI. daroval v baziliki sv. Petra. Sveti oče je v homiliji vernikom spregovoril o Bogu, ki se sklanja k vsakemu človeku posebej. Tisto noč v Betlehemu, je dejal sveti oče, so besede, da se Bog sklanja k človeku, dobile popolnoma nov pomen, postale so resnične na do tedaj nepredstavljiv način. Bog sam se je sklonil, prišel kot dete v skromen hlev, ki simbolizira vso uboštvo in zapuščenost človeštva. Postal je novorojen otrok, popolnoma odvisen od drugih, majhen in potreben človeške ljubezni. Bog v hlevu. Bog v oblaku revščine, v oblaku otroka brez doma. Ali bi se njegova ljubezen do človeštva, njegova skrb do nas sploh še lahko pojavila v večji meri in čistosti, je vprašal sveti oče. Oblak skritosti, oblak revščine otroka, ki potrebuje ljubezen, je hkrati oblak slave in veličastva. Nič ni bolj vzvišeno od ljubezni, ki se sklanja, sestopa, postane odvisna. Slava resničnega Boga postane vidna, kadar so oči našega srca odprte pred hlevom v Betlehemu, so bile beseda svetega očeta. V nadaljevanju je izpostavil pastirje, ki so na sveto noč stražili pri svoji čredi, ter jih označil kot resnično čuječe osebe, z živim občutkom za Boga in za bližnje. Novica o velikem veselju, da se je v tej noči zate rodil Odrešenik, se lahko oznani le čuječemu srcu in le čuječe srce temu sporočilu lahko verjame. Le čuječe srce najde poguma, da se odpravi iskat Boga in ga najde v obliki otroka v hlevu. Benedikt XVI. je nato spregovoril o angelskem petju. Zgodilo se je nekaj popolnoma novega, kar je osupnilo tudi angele. Bog, ki oskrbuje vse stvari in jih nosi v svojih rokah, on sam je sedaj vstopil v človeško zgodovino, on sam je postal nekdo, ki deluje in trpi znotraj zgodovine. Iz radostne osuplosti nad tem nedoumljivim dogodkom, nad novim načinom Božjega razodevanja, se je rodila nova pesem  »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,14) Božja slava je sedaj na zemlji in je slava ponižnosti in ljubezni. Božja slava je mir. Kajti, kjerkoli je on, tam je mir. Prisoten je vedno, kadar človeška bitja ne poskušajo neodvisno od njega iz zemlje narediti nebesa. On je s tistimi, ki so radostnega srca, ki so skromni in tistimi, ki se z njim srečujejo na njegovi ravni, ravni ponižnosti in ljubezni. Tem ljudem Bog daje svoj mir, da bi preko njih mir lahko stopil v svet, je dejal papež. Nato je spregovoril o Božjem Detetu, odvisnem, slabotnem in potrebnem ljubezni. Sedaj nam Bog, ki je postal otrok govori: ne moreš se me več bati, le ljubiš me lahko. V vsakem otroku vidimo Otroka iz Betlehema, vsak otrok prosi ljubezni, je poudaril sveti oče ter spomnil na otroke, ki niso deležni ljubezni svojih staršev, na otroke z ulice, ki nimajo doma in družine, na tiste otroke, ki se jih kruto izkorišča kot vojake, na otroke, ki so žrtve pornografije in vseh drugih oblik izkoriščanja in tako ranjeni v globino svoje duše. Benedikt XVI. je pozval, da storimo vse, kar je v naši moči in ustavimo trpljenje teh otrok. Prav tako je pozval k miru v Betlehemu in v deželi, kjer je Jezus živel in ki jo je tako globoko ljubil. Ob koncu homilije je papež še spregovoril o božičnem drevesu, ki naj ne postane le praznična navada. Božično drevo namreč kaže na Njega, ki je razlog našega veselja, kaže na Boga, ki je zaradi nas postal otrok in ki je pravo drevo novega življenja. Skozi vero vanj, prejemamo življenje. V zakramentu evharistije nam daje samega sebe, daje nam življenje, ki sega v večnost. Benedikt XVI. je vse povabil k molitvi: "Da, Gospod, pomagaj nam videti sijaj tvoje slave. In podeli mir na zemlji, naredi nas za može in žene tvojega miru."