Vatikan izdal dokument o dostojanstvu človeške osebe Dignitatis Personae
VATIKAN (petek, 12. december 2008, RV) – Kongregacija za verski nauk
je danes objavila dokument Dignitatis Personae ali Dostojanstvo človeške
osebe, ki govori o nekaterih bioetičnih vprašanjih. Navodilo Dostojanstvo
človeške osebe se začne s trditvijo, da je vsakemu človeškemu bitju od spočetja
do naravne smrti treba priznati dostojanstvo človeške osebe. Nov dokument Kongregacije
za verski nauk posodablja dokument Donum Vitae (Dar življenja)iz leta
1987 tudi na osnovi velikega razvoja, ki so ga v zadnjih 20 letih dosegle biomedicinske
tehnologije. Navodilo Dignitatis Personae je odobril sveti oče in tako
izrazil velik »da« človeškemu življenju. Navodilo na začetku pravi, da Cerkev z velikim
zaupanjem gleda na znanstvene raziskave in jim priznava avtonomijo, vse, ki v raziskavah
soldelujejo pa kliče k etični in družbeni odgovornosti. Pri tem izhaja iz osnovnega
načela, da je človeškemu zarodku od spočetja naprej treba priznati pravice človeške
osebe in še posbej nedotakljivo pravico vsakega nedolžnega človeškega bitja do življenja. Dokument
odpira tudi temo zdravljenja neplodnosti in pravi, da je izven zakonske zveze treba
izključiti vse tehnike umetnega oplojevanja darovalcev, znotraj zakona pa tiste, ki
bi nadomestile spolno dejanje med zakoncema. Dovoljene pa so tehnike, ki pomagajo
rodovitnosti zakonskega dejanja. Dokument prav tako izpostavlja potrebno spodbujati
posvojitve. To priporočilo pa ne velja za tako imenovane posvojitve pred rojstvom,
ker so zarodki vedno nosilci in naslovniki bistvenih človekovih pravic, zato jih je
treba pravno zaščititi kot človeške osebe. Glede oploditev v epruvetah pa navodilo
pravi, da je število žrtvovanih zarodkov previsoko, saj se pri postopkih te vrste
ravna kot s preprostim skupkom celic. Vedno več pa je tudi zakonskih parov, ki so
sposobni spočeti, a se zatečejo k oploditvi v epruveti, da si tako izberejo spol otroka.
Cerkev sicer prizna, da so takšne želje zakonite, to pa še ne pomeni, da taka želja
opraviči izbiro spola. Navodilo obširno govori tudi o abortivnih postopkih in
na prvem mestu izpostavi ubijanje zarodkov v materinem telesu. Vatikanski dokument
govori o splavu kot takem in o splavu, ko se pred rojstvom ugotovi, da zarodek kaže
znamenja prizadetosti. V tem primeru gre za namensko izbran splav, ki ni dopusten,
saj zarodku zanika etični in pravni status samo zato, ker ni popolnoma zdrav. Ob protispočetnih
sredstvih je prepovedana tudi uporaba tehnik, ki preprečujejo spočetje, kot so spirala,
tableta dan potem in druge, ki preprečujejo vsaditev zarodka v maternico. V tretjem
delu pa navodilo Dostojanstvo človeške osebe govori o genetskem zdravljenju
in genetskem inženiringu. Oba sta načeloma dovoljena v zdravstvene namene, a le pod
pogojem, da se pri tem uporabljajo odrasle in ne zarodne celice. Prepovedani pa so
posegi na rodnih celicah. Dokument pa odločno obsodi izvajanje genetskega inženiringa
izven potreb zdravljenja oziroma za umišljene cilje, kako izboljšati ali okrepiti
genetsko obdarnjenost, saj gre v tem primeru za ideološko pretvezo, da bi se človek
postavil na mesto Boga in da bi ustvaril nov tip človeka. Tako ravnanje pa nima ne
Božjega ne človeškega pogleda na človeka in samo po sebi žali dostojanstvo človeškega
bitja. Navodilo Dostojanstvo človeške osebe se zaključi z mislijo, da je Cerkev
velikokrat deležna obsodb zaradi pogostih »ne« na moralnem področju, vendar za vsakim
»ne« izžareva veliki »da« življenju, priznanje dostojanstva in neodtuljivo vrednost
vsakemu neponovljivemu človeškemu bitju, ki je poklicano v bivanje.