Papeževa poslanica za svetovni dan miru 2009

VATIKAN (četrtek, 11. december 2008, RV) – V Vatikanu so danes objavili poslanico papeža Benedikta XVI. za svetovni dan miru, ki bo potekal 1. januarja 2009. Poslanico z naslovom Borba zoper revščino, graditi mir, je predstavil kardinal Renato Martino in dejal, da že sam naslov letošnje mirovne poslanice izraža povabilo svetega očeta k borbi zoper revščino, ki je hkrati delo za mir. Sveti oče je prepričan, da moramo preseči miselnost po kateri reveži predstavljajo breme, ker nadležno zahtevajo in trošijo tisto, kar so drugi ustvarili. Na revne je treba gledati z zavestjo, da so tudi oni povabljeni v skupni božji načrt, da smo namreč vsi poklicani, da gradimo eno samo družino, o vsem tem pa je potrebno razmišljati v sedanjih zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvaril proces globalizacije, je dejal kardinal.
Sveti oče je svoja razmišljanja ob prihodnjem svetovnem dnevu za miru strnil v 15 točk. Njaprej je podal različne vidike revščine po svetu, tako v revnih kot razvitih državah. Gospodarski razvoj v revnih državah praviloma ovirajo kulturni dejavniki, v razvitih pa smo priče revščini, ki jo povzročajo krivični odnosi in nizka moralna ter duhovna raven. To stanje papež imenuje moralna nerazvitost, ki je negativna posledica gospodarske prerazvitosti.
Papež nato nazorno opiše nekaj dramatičnih vozlišč današnje revščine, s poudarkon na moralnih vidikih, ki so povezani z revščino. Prvo vozlišče je hitra rast svetovnega prebivalstva. To stališče sveti oče odločni obsodi, saj odpira pot v iztrebljanje milijonov nerojenih otrok, v imenu boja zoper revščino. Tako stališče pa tudi obsoja na smrt stotine milijonv revnih. V nadaljevanju papež izpostavi odnos med pandemičnimi boleznimi, zlasti aidsem in revščino, ter pokaže na moralno dolžnost bogatih držav, ki bi naj dale na razpolago več zdravil za boj zoper pandemične bolezni. Tretje vozlišče prestavlja revščina otrok, četrto pa odnos med razorožitvijo in razvojem. Slednje vključuje vrsto moralnih vidikov, saj so za oboroževanje namenjena ogromna materilana sredstva, med tem ko pa se človeškega kapitala v razvoj ne usmerja. Kot zadnje vozlišče pa sveti oče navede prehrambeno krizo, ki je ne povzroča pomanjkanje hrane, ampak pomanjkljiva mreža političnih in gospodarskih ustanov, namenjenih soočanju s potrebami in učinkovitem poseganju v krizna okolja.
V drugem delu poslanice sveti oče obravnava vprašanje borbe zoper revščino in globalno solidarnost. Ko govori o globalizaciji izrecno spomni, da je potrebno ponovno odkriti naravni zakon in skupni etični kodeks. Globalizacija, pravi sveti oče v mirovni poslanici, po eni strani sicer odpravlja vrsto ovir in narode zbližuje v prostorskem in časovnem pogledu, po drugi pa ustvarja nove ovire, ko ne ustvarja prave edinosti in miru na svetu. To je najbolj očitno na ravni mednarodne trgovine, ki revne odriva na družbeni rob in je postaja vir novih vojaških spopadov. Naslednji nevaren dejavnik globalizacije je vloga denarja v sedanji finančni krizi. Veliko bo potrebno storiti tudi na področju pravične gospodarske in politične logike, pravi papež. Prav tako bo potrebno premisliti o oblikah vladanja ter o tem, kakšna je dejanska vloga posameznika v izvrševanju oblasti.
V zaključnem delu letošnje mirovne poslanice pa sveti oče zapiše, da le neumnost lahko navaja v graditev pozlačenih hiš sredi puščave ali v uničenem okolju. Globalizacija je sama po sebi nesposobna graditi mir, razkriva pa novo potrebo, da si mora zastaviti popolnoma človekoljuben cilj, ta pa je globoka solidarnost do vseh in prizadevanje za skupno dobro.