Benedikt XVI.: "Cerkev povzdiguje svoj glas v imenu revežev tega sveta in tistih, ki so jim teptane človekove pravice."

VATIKAN (ponedeljek, 8. december 2008, RV) – Cerkev povzdiguje svoj glas v imenu revežev tega sveta in tistih, ki so jim teptane človekove pravice, je dejal papež Benedikt XVI. pred včerajšnjo opoldansko molitvijo na Trgu sv. Petra v Vatikanu ter spomnil, da je adventni čas, čas upanja in da gre krščansko upanje onkraj družbene in politične svobode.
Kristus je enkratna novost zgodovine, prišel je, da bi prebival sredi grešnega človeštva in ga notranje prenovil. Sveti oče je poudaril, da v adventnem času odmeva sporočilo polno upanja, ki nas vabi, da dvignemo pogled do zadnjega obzorja, in prepoznamo znamenja Boga med nami. Tako tudi danes Cerkev dviga svoj glas in Božjemu ljudstvu razglaša besedo tolažbe, odrešenja in osvoboditve, pri čemer je sveti oče spomnil na množice ljudi, onemogle zaradi revščine in lakote, preganjanja in nasilja nad njihovimi pravicami. Nadaljeval je, da Jezus Kristus pomeni uresničitev napovedi prerokov, kajti odprl je pot iz suženjstva, ki ni le zemeljska in začasna, temveč je korenita in dokončna. Gre za prehod iz kraljestva zla v kraljestvo Boga, prehod iz greha in smrti v ljubezen in življenje. Zato krščansko upanje tudi presega pričakovanja družbene in politične svobode, je dejal papež, kajti Jezus je začetnik novega človeštva, ki prihaja od Boga ter brsti na naši zemlji v kolikor se pusti oplojevati Svetemu Duhu. Pravičnost in mir sta Božja darova, vendar potrebujeta može in žene, ki so dobra zemlja, pripravljena sprejeti dobro seme Božje besede, je dejal Benedikt XVI. in pri tem pokazal na Devico Marijo, ki jo je Bog sam pripravil za svoj prihod na svet. Marija z vso svojo ponižnostjo hodi na čelu novega Izraela ter ga iz vsakega pregnanstva, zatiranja, moralnega in materialnega suženjstva vodi proti novim nebesom in novi zemlji, kjer domuje pravičnost.
Po opoldanski molitvi je papež Benedikt XVI. še spomnil na prejšnji teden preminulega moskovskega patriarha Alekseja II.