V Kolumbiji potekal kongres o pastoralni skrbi za vse tiste, ki živijo ali delajo
na ulicah
VATIKAN (sreda, 3. december 2008, RV) - Čeprav Cerkev s svojim delom
že aktivno odgovarja na potrebe ulice, kamor spadata brezdomstvo in prostitucija,
je na tem področju potrebna še večja prisotnost, so sklenili udeleženci celinskega
kongresa o pastoralni skrbi za vse tiste, ki živijo ali delajo na ulicah. Kongres,
na katerem so se zbrali predstavniki vse Latinske Amerike in Karibov, je potekal oktobra
v Kolumbiji, priredil pa ga je Papeški svet za pastoracijo preseljencev in turistov.
Ta je v ponedeljek objavil končni dokument srečanja, ki daje poseben poudarek osebam,
ki se prostituirajo, in otrokom z ulice ter drugim skupinam, ki so žrtve izkoriščanja.
Trgovina z belim blagom, ki vključuje predvsem ženske, mladoletnike in otroke, je
postala močna globalna industrija in se povzpela na tretje mesto najbolj donosnega
kriminala na svetu, je zapisano v omenjenem dokumentu. Pred njo sta na lestvici trgovanje
z orožjem in prekupčevanje z drogo. Trgovina z belim blagom je sestavljena iz močne
mreže, ki deluje v državah izvora, državah tranzita in ciljnih državah. Prostitucija
ni nov pojav. Vseeno pa je novo to, da je bila vključena v kompleksni svetovni posel,
da bi se izkoristila revščina in ranljivosti žrtev, ki so postale sužnji 21. stoletja.
Prevarani in vrženi na cesto so živi primeri nepoštene diskriminacije, ki jim jo nalaga
družba, opozarja dokument Papeškega sveta za preseljence in turiste. Eden od zidov,
ki jih je potrebno premagati in so v skladu s sklepi konference, je ta, da te ljudi
prepoznamo kot žrtve. Pomembno je, piše nadalje v dokumentu, da so spolna izkoriščanja
in trgovanje z belim blagom opredeljena kot dejanje nasilja, še posebej proti ženskam
in otrokom. Kot takšna so žalitev človeškega dostojanstva in resna kršitev osnovnih
človekovih pravic. Cerkev je obsodila tudi različne oblike izkoriščanja ljudi s strani
kriminalnih združenj, kjer so pogosto žrtve tudi otroci. Udeleženci so na srečanju
prišli do spoznanaja, da so določena področja pastoralne skrbi posebno pozitivna,
vendar pa so poudarili, da je bila intervencija Cerkve in vladnih organov na tem področju
do sedaj nezadostna za dosego boljših rezulatatov. Potrebe so na tem področju namreč
zelo velike. V dokumentu je omenjen tudi problem vse večjega števila brezdomcev, ki
potrebujejo posebno nego, pozornost in pomoč s strani Cerkve. Na drugi strani pa so
udeleženci celinskega srečanja pozornost usmerili tudi na tiste, ki so zaradi svojih
službenih obveznostih več časa na poti in zato odsotni od svojih družin in župnije.
V zvezi s tem je bila dana pobuda nudenja pastoralne oskrbe tudi na cestnih postajališčih,
predvsem v obliki mobilnih kapel. Cerkev, zaključuje dokument, si želi biti prisotna
povsod tam, kjer so ljudje in kjer živijo svoj vsakdanjik, z vsemi težavami, veseljem
in trpljenjem.