Papež Benedikt XVI. opoldansko molitev na prvo adventno nedeljo namenil žrtvam v Indiji in Nigeriji

VATIKAN (ponedeljek, 1. december 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je opoldansko molitev na prvo adventno nedeljo namenil žrtvam v Indiji in Nigeriji ter spregovoril o svetem Andreju, katerega praznik je včeraj obhajala Cerkev.
Zbrane na trgu sv. Petra je papež povabil, da ob začetku adventnega časa razmišljajo o času kot takem, in dejal, kako danes vsi govorimo, da nam v vsakodnevnem življenju primanjkuje časa, še posebej ga ne znamo ali nočemo poiskati za Boga. Vendar nam Cerkev prinaša veselo novico, je nadaljeval sveti oče, namreč, da Bog ima čas za nas. Po papeževih besedah je to novica, nad katero se ob začetku novega liturgičnega leta lahko vedno znova čudimo. Bog nam namenja svoj čas, kajti s svojo Besedo in deli je vstopil v zgodovino, da bi jo odprl v večnost in bi postala zgodovina zaveze. Na ta način je že časa sam po sebi temeljno znamenje Božje ljubezni, je dejal Benedikt XVI. in nato izpostavil tri pomembne trenutke v času, ki določajo zgodovino odrešenja: na začetku je stvarjenje, v središču je utelešenje odrešenja in na koncu paruzija, končni prihod, ki pomeni tudi vesoljno sodbo. Adventni čas pa praznuje Božji prihod preko dveh trenutkov, najprej nas vabi, da prebudimo pričakovanje na Kristusov prihod, zatem pa nas s približevanjem božiča vabi, da za svoje odrešenje sprejmemo utelešeno Besedo.
Po molitvi angelovega čaščenja je Benedikt XVI. spregovoril o apostolu Andreju, ki je zavetnik Carigrajskega patriarhata, in dejal, da je na ta način Cerkev v Rimu s posebno bratsko vezjo povezana s Cerkvijo v Carigradu. V nadaljevanju pa je papež Benedikt XVI. pozval k skupni molitvi za številne smrtne žrtve terorističnih napadov v Bombaju v Indiji in nasilnih spopadov v Josu v Nigeriji ter prav tako za vse ranjene ali kakorkoli prizadete. Povodi in okoliščine teh tragičnih dogodkov so različni, je dejal sveti oče, vendar pa zavračanja in obsodbe tako krutega in nesmiselnega nasilja morajo biti skupne. Pozval je k molitvi, da bi Gospod potrkal na srca tistih, ki se slepijo, da je to pot za reševanje problemov, ter vse spodbudil, naj bomo zgled blagosti in ljubezni, da se bo snovala družba vredna Boga in človeka.