Papež Benedikt XVI. na začetku splošne avdijence pozdravil katolikosa Armenske apostolske
cerkve v Ciliciji Arama I.
VATIKAN (sreda, 26. november 2008, RV) - Papež Benedikt XVI. se je danes srečal
z romarji in verniki z vsega sveta v avli Pavla VI. Na začetku splošne avdijence je
pozdravil katolikosa Armenske apostolske cerkve v Ciliciji Arama I. in ga nagovoril
z besedami: »Z veliko radostjo pozdravljam njegovo svetost Arama I. skupaj z njegovo
delegacijo in armenske romarje iz raznih dežel. Ta bratski obisk pomembno krepi že
obstoječe vezi enotnosti med nami, ko se skupaj bližamo popolni skupnosti, kar je
obenem cilj vseh, ki sledijo Kristusu, in dar za katerega moramo vsak dan prositi
Gospoda. Zato prosim za milost Svetega Duha, naj vas spremlja na vašem romanju na
grobova apostolov Petra in Pavla, in hkrati vabim vse prisotne, da goreče prosijo
Gospoda, da bi vaš obisk in naša srečanja bila znamenje nadaljnega koraka na poti
k popolni edinosti.« Papež je Aramu I. izrazil tudi globoko hvaležnost za njegovo
nenehno osebno prizadevanje na področju ekumenizma, zlasti v mednarodnem združenju
za teološki dialog med Katoliško Cerkvijo in Vzhodno pavoslavno Cerkvijo ter v Svetovnem
svetu Cerkva. V nadaljevanju je sveti oče spregovoril o sv. Gregorju Razsvetljevalcu,
ustanovitelju Armenske Cerkve, katerega kip se nahaja na zunanji fasadi vatikanske
bazilike; eden od zgodovinarjev je sv. Gregorja Razsvetljevalc poimenovalnaš
praoče in oče v evangeliju. Njegov kip spominja na trpljenje, ki ga je sv. Gregor
bil deležen pri spreobračanju Armenijcev v krščanstvo. Hkrati pa kip spominja na veliko
mučencev in vernikov, ki so obrodili bogate sadove v zgodovini armenskega ljudstva.
Armenska kultura in duhovnost je prežeta s ponosnim pričevanjem prednikov, ki so zvesto
in pogumno trpeli združeni z Jagnjetom, umorjenim za zveličanje sveta, je dejal Benedikt
XVI. Katehezo o svetem Pavlu je papež posvetil Pavlovemu nauku o veri in delih
v procesu našega opravičenja in spregovoril o teološkem dejstvu, da smo v Jezusu Kristusu
vsi zastonj opravičeni za našo vero in za delovanje Svetega Duha v našem življenju.
Sveti Pavel v pismu Galačanom odločno vztraja na zastonjskosti opravičenja, da
torej nismo opravičeni zaradi naših dobrih del. Hkrati pa poudari odnos med vero in
deli ter pravi, da so dela storjena v moči vere sad delovanja Svetega Duha v našem
življenju. Prvi dar Svetega Duha pa je ljubezen, to je Očetova in Sinova ljubezen,
ki je vlita v naša srca. Naša zastonjska opravičenost v veri v Kristusa nas poziva,
da ne živimo več samim sebi, ampak da živimo v Kristusovi ljubezni do bližnjih, ker
bomo po tem merilu sojeni ob poslednji sodbi. Dar Svetega Duha, ki je ljubezen, iz
nas naredi novo stvar, nas obleče v Kristusa, iz nas naredi ude Kristusovega telesa,
ki je Cerkev. Pavel v svojih hvalnici ljubezni tudi pokaže, da je medsebojna ljubezen
temeljni izraz in posledica, da smo opravičeni. Krščanska ljubezen je zahtevna, ker
izvira iz popolne Kristusove ljubezni do nas. Osrednja Pavlova trditev, da smo opravičeni
brez del, je nadaljeval sveti oče, nikakor ni v nasprotju s trditvijo apostola Jakoba,
da jevera brez del mrtva (Jak 2,26). Ko sveti Pavel najprej dejansko
dokaže, da je potrebna vera v Jezusa Kirstusa in da ta zadostuje za odrešenje, apostol
Jakob nato naglasi odnose, ki obstajajo med vero in deli. Oba apostola učita, da vera,
ki deluje z ljubeznijo pričuje o zaskotnjskosti daru opravičenja v Kristusu. To dejstvo
moramo namreč sprejeti z novo zavestjo, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo,
ki je v tem, da potem, ko smo bili opravičeni v veri v Kristusa, ne pripadamo več
samo samim samim, ampak Kristusu, postali smo tempelj Svetega Duha in smo torej poklicani,
da častimo Boga v naših telesih.