2008-11-28 17:13:13

Papež Benedikt XVI. na začetku splošne avdijence pozdravil katolikosa Armenske apostolske cerkve v Ciliciji Arama I.


VATIKAN (sreda, 26. november 2008, RV) - Papež Benedikt XVI. se je danes srečal z romarji in verniki z vsega sveta v avli Pavla VI. Na začetku splošne avdijence je pozdravil katolikosa Armenske apostolske cerkve v Ciliciji Arama I. in ga nagovoril z besedami: »Z veliko radostjo pozdravljam njegovo svetost Arama I. skupaj z njegovo delegacijo in armenske romarje iz raznih dežel. Ta bratski obisk pomembno krepi že obstoječe vezi enotnosti med nami, ko se skupaj bližamo popolni skupnosti, kar je obenem cilj vseh, ki sledijo Kristusu, in dar za katerega moramo vsak dan prositi Gospoda. Zato prosim za milost Svetega Duha, naj vas spremlja na vašem romanju na grobova apostolov Petra in Pavla, in hkrati vabim vse prisotne, da goreče prosijo Gospoda, da bi vaš obisk in naša srečanja bila znamenje nadaljnega koraka na poti k popolni edinosti.« Papež je Aramu I. izrazil tudi globoko hvaležnost za njegovo nenehno osebno prizadevanje na področju ekumenizma, zlasti v mednarodnem združenju za teološki dialog med Katoliško Cerkvijo in Vzhodno pavoslavno Cerkvijo ter v Svetovnem svetu Cerkva. V nadaljevanju je sveti oče spregovoril o sv. Gregorju Razsvetljevalcu, ustanovitelju Armenske Cerkve, katerega kip se nahaja na zunanji fasadi vatikanske bazilike; eden od zgodovinarjev je sv. Gregorja Razsvetljevalc poimenoval naš praoče in oče v evangeliju. Njegov kip spominja na trpljenje, ki ga je sv. Gregor bil deležen pri spreobračanju Armenijcev v krščanstvo. Hkrati pa kip spominja na veliko mučencev in vernikov, ki so obrodili bogate sadove v zgodovini armenskega ljudstva. Armenska kultura in duhovnost je prežeta s ponosnim pričevanjem prednikov, ki so zvesto in pogumno trpeli združeni z Jagnjetom, umorjenim za zveličanje sveta, je dejal Benedikt XVI.
Katehezo o svetem Pavlu je papež posvetil Pavlovemu nauku o veri in delih v procesu našega opravičenja in spregovoril o teološkem dejstvu, da smo v Jezusu Kristusu vsi zastonj opravičeni za našo vero in za delovanje Svetega Duha v našem življenju.
Sveti Pavel v pismu Galačanom odločno vztraja na zastonjskosti opravičenja, da torej nismo opravičeni zaradi naših dobrih del. Hkrati pa poudari odnos med vero in deli ter pravi, da so dela storjena v moči vere sad delovanja Svetega Duha v našem življenju. Prvi dar Svetega Duha pa je ljubezen, to je Očetova in Sinova ljubezen, ki je vlita v naša srca. Naša zastonjska opravičenost v veri v Kristusa nas poziva, da ne živimo več samim sebi, ampak da živimo v Kristusovi ljubezni do bližnjih, ker bomo po tem merilu sojeni ob poslednji sodbi. Dar Svetega Duha, ki je ljubezen, iz nas naredi novo stvar, nas obleče v Kristusa, iz nas naredi ude Kristusovega telesa, ki je Cerkev. Pavel v svojih hvalnici ljubezni tudi pokaže, da je medsebojna ljubezen temeljni izraz in posledica, da smo opravičeni. Krščanska ljubezen je zahtevna, ker izvira iz popolne Kristusove ljubezni do nas. Osrednja Pavlova trditev, da smo opravičeni brez del, je nadaljeval sveti oče, nikakor ni v nasprotju s trditvijo apostola Jakoba, da je vera brez del mrtva (Jak 2,26). Ko sveti Pavel najprej dejansko dokaže, da je potrebna vera v Jezusa Kirstusa in da ta zadostuje za odrešenje, apostol Jakob nato naglasi odnose, ki obstajajo med vero in deli. Oba apostola učita, da vera, ki deluje z ljubeznijo pričuje o zaskotnjskosti daru opravičenja v Kristusu. To dejstvo moramo namreč sprejeti z novo zavestjo, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo, ki je v tem, da potem, ko smo bili opravičeni v veri v Kristusa, ne pripadamo več samo samim samim, ampak Kristusu, postali smo tempelj Svetega Duha in smo torej poklicani, da častimo Boga v naših telesih.







All the contents on this site are copyrighted ©.