Papež Benedikt XVI. udeležencem zasedanja papeških akademij izpostavil potrebo po prenovitvi dialoga med lepoto in resnico

VATIKAN (torek, 25. november 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes udeležencem 13. javnega zasedanja sedmih papeških akademij poslal sporočilo, v katerem je izpostavil potrebo po prenovitvi dialoga med lepoto in resnico. Člane papeških akademij, ki so se danes zbrali v Vatikanu, je sveti oče pozval, naj se z ustvarjalnostjo in navdušenjem zavzamejo za pospeševanje novega krščanskega humanizma, ki zmore jasno in odločno stopati po poti pristne lepote. V pismu papež tudi poudarja, da je tisto, kar je lepo, vedno tudi dobro in resnično.
Papeževo sporočilo udeležencem zasedanja, ki je postal predsedniku Papeškega sveta za kulturo, nadškofu Gianfrancu Ravasiju, je danes na odprtju zasedanja prebral papežev državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone. Zasedanje papeških akademij poteka na temo Univerzalnost lepote: primerjava estetike in etike.
Sveti oče v sporočilu izpostavlja potrebo po obnovitvi dialoga med estetiko in etiko, med lepoto, resnico in dobroto, ki mora potekati ne le v kulturnih in umetniških razpravah, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Benedikt XVI. opozarja na ločevanje med iskanjem lepote, ki se osredotoča le na zunanjost, ter iskanjem resnice in dobrote. Iskanje lepega, piše papež, se žal pogosto osredotoča na zunanjost, na čisti esteticizem, na pot, ki se hitro konča, se zdi banalno in površinsko ali pa gre pri iskanju lepote za beg proti umetnim rajem za mlade, ki zamaskirajo in skrijejo tisto, kar je v notranjosti prazno in trhlo. Takšno iskanje, ki je navidezno in površinsko, po papeževih besedah ne bo prineslo univerzalnega navdiha, ampak bo njegov rezultat omejen le na posameznika in brez sporočila.
Papež Benedikt XVI. nato piše o tem, kako se na ustrezen način spoprijeti s tem izzivom, in poudari, da je potrebno razširiti horizonte razuma. V tem pogledu se je treba vrniti k razumevanju vezi, ki iskanje lepega povezuje z iskanjem resnice in dobrote. Razum, ki se skuša otresti lepote, bo razpolovljen, podobno pa bo lepota, ki se ne naslanja na razum, postala prazna in prividna, poudarja sveti oče. Udeležence zasedanja papeških akademij je ob tem spodbudil, naj si prizadevajo za širok razum, v katerem se srečujeta srce in razum ter kjer se lepota in resnica dotikata. To je dolžnost vseh ljudi, še posebej pa vernikov, ki so poklicani od Boga, da lepoto in resnico osmišljajo na podlagi svoje vere, pojasnjuje rimski škof in dodaja, da lepota del, o katerih govori Evangelij, odseva še drugo lepoto, resnico in dobroto, ki sta dovršeni samo v Bogu.
V nadaljevanju papež še piše, da se kristjanovo pričevanje za Jezusa Kristusa mora napajati prav v tej lepoto. Naše oznanjevanje Evangelija mora biti sprejeto v svoji lepoti in novosti, pravi sveti oče in dodaja, da mora kristjanovo vsakodnevno poslanstvo postati zgovorna prosojnost lepote Božje ljubezni. Na ta način lahko verniki po papeževih besedah dosežejo svoje sodobnike, ki so pogosto raztreseni in vsrkani v kulturo, ki ni odprta za lepoto in njeno skladnost z resnico in dobroto.