Sveti oče s slovesno sveto mašo zaključil zasedanje škofovske sinode

VATIKAN (nedelja, 26. oktober 2008, RV) – Sveti oče je dopoldne v baziliki sv. Petra v Vatikanu s slovesno sv. mašo zaključil zasedanje XII. redne škofovske sinode. Ta je od 5. oktobra razpravljala na temo Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve. S svetim očetom je somaševalo 326 sinodalnih očetov in sodelavcev, od katerih jih je bilo 52 kardinalov, 14 voditeljev Katoliških vzhodnih Cerkva, 45 nadškofov, 130 škofov in 85 duhovnikov. Od duhovnikov jih je bilo 12 članov škofovske sinode, 5 članov Generalnega tajništva, 30 opazovalcev, 5 izvedencev, 4 tiskovni predstavniki, 24 asistentov in 5 prevajalcev.
Med slovesnim vhodom h konfesiji ali glavnemu oltarju je zbor prepeval Ti si Peter. S svetim očetom so na glavnem oltarju somaševali predsednik delegatov škofovske sinode, glavni relator, tajnik XII. redne škofovske sinode in Generalni tajnik škofovske sinode.
Papež Benedikt XVI. je svojo daljšo današnjo homilijo med slovesno evharistijo ob zaključku sinode začel z razlaga beril današnje nedelje. V odlomku iz evangelija po Mateju Jezus pravi, da sta zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega ena sama največja zapoved. Pri tem je papež naglasil, da Jezus v odgovoru farizejem presenetljivo naglasi dejstvo, da on vzpostavlja isti odnos med prvo in drugo zapovedjo in tako združuje osrednje načelo, ki temelji na celotnem svetopisemskem razodetju: »Na teh dveh zapovedih temelji vsa postava ni preroki.« Tako ljubezen do Boga in bližnjega postane ena sama zapoved, kar potrjujeta prvo in drugo današnje berilo.
V današnjem evharističnem slavju, ki zaključuje zasedanje škofovske sinode, je nadaljeval sveti oče, se na poseben način kaže tesna notranja povezava, ki obstaja med ljubečim poslušanjem Boga in zastonjskim služenjem bratom. V času škofovske sinode je pogosto bila izražena izkušnja, da se pristna vera hrani z božjo besedo in da je v tem dejstvu potrebno iskati pravo vlogo Božje besede v življenju in poslanstvu Cerkve.
Sveti oče je nato izrazil svojo posebno pozornost škofom iz celinske Kitajske, ki se te škofovske sinode niso mogli udeležiti. Rad pa se bo Bogu zahvalil za njihovo ljubezen do Kristusa, njihovo edinost z vesoljno Cerkvijo in njihovo zvestobo Petrovemu nasledniku. Njavišjega Pastirja prosi, naj škofom in vernikom na Kitajskem nakloni veselje, moč in apostolsko gorečnost, da bodo modro in daljnovidno vodili katoliško skupnost na Kitajskem.
Med škofovsko sinodo na začetku tretjega krščanskega tisočletja so se vsi sinodalni očetje posebno jasno zavedali, da se Cerkev mora prvenstveno hraniti z Božjo besedo, če želi biti apostolsko učinkovita v oznanjevanju evangelija. To zavest poglablja tudi vsebina Pavlovega leta, ko se spominjamo, kako se je sv. Pavel zavedal svojega poslanstva, da gorje njemu, če evangelija ne bi oznanjal (1Kor 9,16), pa tudi, da je danes žetev silno velika. Kdor pa bi mislil, da je razumel, da je polnost postave ljubezen, pa v svojem življenju ne bi razvil in deloval z ljubeznijo do Boga in bližnjega, bi dokazal, da ni dojel globokega smisla dvojne zapovedi ljubezni. Zato je danes tako pomembno, da vsak kristjan globoko pozna sveto pismo in dopusti, da ga navdihne za delovanje v duhu krščanske ljubezni. Pri tem je papež ponovno naglasil, da naj bodo v tem pogledu posebno usposobljeni duhovniki. Vsi člani božjega ljudstva pa naj vedo, da Božja beseda najbolj popolno odmeva v dušah med vsakim bogoslužjem, h kateremu se zbira Cerkev. Med bogoslužjem najbolj jasno pride do izraza dejstvo, da je Sveto pismo knjiga božjega ljudstva in za to ljudstvo. Zato med tem ljudstvom in Svetim pismom obstaja poseben življenjski odnos. Sveto pismo namreč ostane živa Knjiga ljudstva, ki jo bere; Božje ljudstvo namreč ne obstaja brez Svetega pisma, ker v njem najdeva svoj smisel obstoja, svojo poklicanost in svojo istovetnost. Ta dvojna pripadnost med ljudstvom in Svetim pismom se obhaja v vsakem bogoslužju, v katerem božje ljudstvo po delovanju Svetega Duha posluša samega Kristusa, ker kadar Cerkev bere Božjo besedo, govori On.
Na koncu današnje pridige je sveti oče Mariji izročil v varstvo obnovo vesoljne Cerkve in vsake posamezne cerkvene skupnosti. Njej je tudi izročil v varstvo posebno sinodo za Afriko, ki bo v Rimu oktobra prihodnje leto. Hkrati pa je tudi napovedal, da bo marca prihodnje leto potoval v Kamerun, kjer bo zastopnikom afriških škofovskih konferenc izroči Instrumentum laboris – delovni osnutek prihodnje škfovske sinode za Afriko. Od tam pa bo odpotoval v Angolo, kjer bo odprl slovesnosti ob 500-letnici evangelizacije te dežele.
O vsebini papeževega nagovora pred opoldansko molitvijo pa bomo poročali v naši jutrišnji oddaji.