"In scriptis" - p. Adolfo Nicolas, kard. Varkey Vithayathil in kard. Leonardo Sandri
VATIKAN (petek, 17. oktober 2008, RV) – Sinodalni očetje že skoraj dva tedna
razpravljajo o vlogi božje besede v življenju Cerkve. Ta teden je na zasedanju govoril
tudi papež Benedikt XVI. ter izpostavil odnos med eksegezo in teologijo, nadškof v
Quebecu, kard. Marc Ouellet, pa je v obliki devetnajstih vprašanj pripravil povzetek
predlogov, ki so tekom dosedanjih razprav o božji besedi prišli najbolj v ospredje. Članom
škofovske sinode so na sredini popoldanski seji bili v pisni obliki izročeni trije
govori »In scriptis«, ki v sinodalni dvorani niso bili neposredno izrečeni. Gre za
govore p. Adolfa Nicolasa, generalnega predstojnika Družbe Jezusove, kard. Varkeya
Vithayathila, predsednika Cerkvene sinode sirsko malabarskega obreda, in kard. Leonarda
Sandrija, prefekta Kongregacije za vzhodne Cerkve. P. Nicolas je v svojem govoru
izpostavil pastoralno vprašanje, kako brati svete spise, da bodo le-ti v srcih, družinah
in skupnostih ustvarjali pozitivne učinke. Pri tem je navedel zdravilno moč božje
besede v življenju krščanske. Dejal je, da je za srečanje z božjo besedo potrebno
upoštevati določene pogoje in izpostavil vlogo duhovnikov ter zelo poudaril njihovo
izobraževanje in urjenje v branju, molitvi in sprejemanju božje besede. Pomembno
vlogo oznanjevanja božje besede za vesoljno in krajevno Cerkev je izpostavil kard.
Vithayathil ter nakazal povezanost med evangelizacijo in pastoralnim delom, ki služita
poslanstvu oznanjevanja božje besede vsemu svetu. Nadškof sirsko malabarskega obreda
je nato poudaril, da 43 let po 2. vatikanskem koncilu Cerkvi sirsko malabarskega obreda
še vedno niso dana nova misijonska področja v Indiji in Afriki, njeni škofje in duhovniki
pa še vedno ne morejo svobodno delovati na pastoralnem področju in nuditi pastoralno
oskrbo številnim priseljencem v Indiji, Evropi in drugod. Pri tem je kard. Vithayathil
spomnil na cerkveno pravo, ki vernikom vzhodnih Cerkva zagotavlja pravico do pastoralne
oskrbe s strani njihovih lastnih škofov in duhovnikov. Poudaril je, da gre za veliko
nepravičnost ter opozoril na pomembnost pravičnega delovanja znotraj Cerkve. Mir je
skaljen, kadar je storjeno nepravično dejanje, je zapisal kard. Vithayathil, kajti
mir je sad pravičnosti, pravičnost pa prav tako gradi občestvo. Poudaril je, da je
v primeru Sirsko malabarske cerkve bila pravičnost odtegnjena vrsto stoletij in da
je skrajni čas, da sinoda o nepravičnih razmerah znotraj Cerkve spregovori in sprejme
trajne rešitve.