Sinodalni očetje spregovorili o lectio divina in kakovostnem pridiganju

VATIKAN (torek, 14. oktober 2008, RV) – Lectio divina in kakovostne pridige sta bili osrednji temi pogovorov sinodalnih očetov na včerajšnjem zasedanju škofovske sinode, beseda pa je tekla še o svetovnem dnevu mladih in pojavu priseljevanja. Včeraj se je razprav, ki so potekale le v dopoldanskem času, udeležilo 234 sinodalnih očetov, v primerjavi z ostalimi dnevi pa ni bil prisoten papež Benedikt XVI. Udeleženci zasedanja so se v popoldanskem času odpravili na romanje v baziliko sv. Pavla zunaj obzidja, kjer so se svetemu očetu pridružili na koncertu.
Na začetku drugega tedna škofovske sinode so bile izpostavljene besede iz delovnega gradiva sinode, namreč da se Sveto pismo lahko bere brez vere, a motriti božjo besedo brez vere se ne more. Pobožno branje svetih spisov je povezano z molitvijo in zatorej pomeni spoznavanje v veri in oseben odnos z Gospodom. Da bi se izognili pretiranemu intelektualizmu je potrebno slediti Marijinemu zgledu, kar pomeni, gledati Jezusa, vdano pričevati o božji zavezi s človekom in živeti v cerkvenem občestvu, je bilo rečeno v sinodalni dvorani. Govora je bilo tudi o svetovnem dnevu mladih ter izpostavljen pomen vernikov laikov v razširjanju božje besede. Sinodalni očetje so se zahvalili cerkvenim gibanjem in novim skupnostim, v katerih je božja beseda živa in člane uči živeti Kristusa v svetu. Sinodalni očetje so nato izpostavili pojav priseljevanja, ki za Cerkev pomeni veliko misijonarsko priložnost. Na priseljence se ne sme gledati le kot na predmet, ki pomeni dodatno pastoralno skrb in delo, kajti priseljenci sami lahko postanejo misijonarji, oblikujejo katoliško skupnost tam, kjer še ne obstaja ali okrepijo že obstoječo, je bilo rečeno na zasedanju. V nadaljevanju je bila izrečena spodbuda k nadaljevanju dialoga z drugimi verstvi, ne le z judovstvom in islamom, temveč prav tako z budizmom, hinduizmom in konfucionizmom, predvsem na področjih, ki so blizu krščanski veri, na primer samostansko življenje, romanja ter pomen družine. Udeleženci zasedanja so še posebej izpostavili tragične dogodke, ki jih doživljajo kristjani v Indiji, ter žrtve nasilnih preganjanj, pri čemer se je poudaril položaj kristjanov v Libanonu. Ob koncu včerajšnjega zasedanja so sinodalni očetje še govorili o kakovosti in pomenu pridig ter osvetlili nekatere praktične napake, do katerih prihaja v cerkvenem govorništvu, na primer le navadna ponovitev med mašo že prebranega svetopisemskega besedila ali vsebinska oddaljitev od evangelija.
O pomembnosti pridige je dominikanec Carlos Alfonso Azpiroz Costa za naš radio povedal, da je pridiganje temeljnega pomena ker vodi v zakramentalno življenje. Kot je dejal, zakramentalno življenje brez bogastva božje besede ni živo. Nasprotno pa pridiganje, ki pripravlja na zakramentalno življenje, bogati Cerkev. Omenil je tudi, da bi bilo potrebno oblikovati pravilnik glede pridiganja, ki bi ponudil določene smernice ter hkrati ohranjal živost pridige, ki ni nikoli zaključena knjiga.