Papež Benedikt XVI. nagovoril škofovsko sinodo in opozoril na nujnost tesnega odnosa med eksegezo in teologijo

VATIKAN (sreda, 15. oktober 2008, RV) – Udeležence 12. zasedanja škofovske sinode je včeraj dopoldne nagovoril papež Benedikt XVI. in se osredotočil na temeljne kriterije eksegese, nakazal nevarnosti sekularističnih in pozitivističnih pristopov k svetim spisom in opozoril na nujnost tesnega odnosa med eksegezo in teologijo. Svoj govor je, kot je sam dejal, naslonil na lastna raziskovanja in zapise za drugo knjigo Jezus in Nazareta. Glede kriterijev, ki jih je za branje svetih spisov postavil drugi vatikanski koncil, je bilo rečeno, da se svete spise mora brati in razlagati v posvečenem duhu, v katerem so tudi bili napisani, upoštevati je potrebno skladnost posameznega besedila s celotnimi spisi ter prav tako živo izročilo vse Cerkve. Papež je opozoril, da se načelo upoštevanja živega izročila Cerkve v celoti pogostokrat zanemarja, zaradi česar lahko Sveto pismo postane le neka knjiga preteklosti. Na ta način tudi izgine prisotnost božanskega v zgodovinskosti, pri čemer je sveti oče navedel primer Nemčije, kjer določeni eksegetični tokovi zanikajo postavitev evharistije ali pa zatrjujejo, da Jezus ni nikoli zapustil groba. Takšne razlage po papeževih besedah ustvarjajo zid med eksegezo in lectio divina ter pri pripravi homilij povzročajo zmešnjavo. Benedikt XVI. je tudi poudaril, da življenje in poslanstvo Cerkve zahteva preseganje dualizma med eksegezo in teologijo, saj sta prej dimenziji iste realnosti. Škofovski sinodi je nato sveti oče predlagal razmišljanje v dve smeri: najprej poleg zgodovinske eksegeze razviti tudi teološko ter razširiti izobraževanje eksegetov, da se razširi vizija same eksegeze.
Pred škofovsko sinodo je včeraj dopoldne spregovoril tudi vatikanski državni tajnik kard. Tarcisio Bertone in se zaustavil pri odnosu mladih do božje besede ter pri tem spomnil na papeževo sporočilo za svetovni dan mladih 2006. V njem je Benedikt XVI. mlade spodbudil, naj postanejo domači s Sveti pismom in ga jemljejo v roke, saj bo tako postalo kompas, ki jim bo kazal pot. Sveti oče je s tem poudaril, da vera v Svetem pismu najde zanesljivo smer, ki mlade vodi v srečanje s Kristusom, je dejal kard. Bertone. Povedal je tudi, da je med mladimi prisotna ravnodušnost in nezanimanje za vero, ki črpa iz svetih spisov, ter slabo poznavanje svetih besedil, kjer je najti temeljne življenjske vrednote. Kardinal je navedel rezultate raziskave iz leta 1998, po kateri 80% mladih Italijanov, starih od 14 do 19 let, ni nikoli imelo osebnega stika s Svetim pismom, le malo pa jih smatra, da je branje Svetega pisma nekaj za vernika potrebnega in pomembnega. In vendar, številni mladi kažejo zanimanje za svete spise, še posebej, kadar so jim predstavljeni z verodostojnim pričevanjem oseb, ki božjo besedo živijo v svojem vsakdanjem življenju. Sveto pismo tako postaja dar, ki po svetopisemskem kodeksu prinaša s sabo vse kakovosti božje besede, s posebno pozornostjo do mladih duš, je dejal kard. Bertone. Ob koncu svojega nagovora je še izpostavil pedagoški pristop k svetim besedilom, s katerim je Benedikt XVI. pred mlade položil tri poudarke: brati Sveto pismo v osebnem pogovoru z Gospodom, brati ga s pomočjo učiteljev, ki imajo izkušnjo vere in poznavanja svetih spisov, ter brati Sveto pismo skupaj s Cerkvijo.