Kdo so novi svetniki?

VATIKAN (sobota, 11. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo jutri na trgu svetega Petra štiri blažene razglasil za svetnike. To so italijanski duhovnik Gaetano Errico, ki je ustanovil red misijonarjev Presvetega srca Jezusovega, devica in ustanoviteljica frančiškanskih sester misijonark Marije Pomočnice Maria Bernarda Buetler iz Švice, klarisa tretjega reda svetega Frančiška Alfonsa Brezmadežnega spočetja, ki prihaja iz Indije, in laikinja Narcisa di Gesu Martillo Moran iz Ekvadorja. Potem ko smo v naši sinočnji oddaji na kratko predstavili življenje in delovanje blažene Narcise Jesuzove Martillo Moran in Marije Bernarde Buetler, vam danes predstavljamo druga dva blažena.
Blažena Alfonsa Brezmadežnega spočetja prihaja iz Indije, ki se danes sooča z nasilnim preganjanjem in trpinčenjem kristjanov. S kanonizacijo blažene Alfonse bo Indija v nedeljo dobila prvo svetnico. Alfonsa Brezmadežnega spočetja ali Anna Muttathupafathu se je rodila leta 1910 v indijski zvezni državi Kerala. Njena mati je umrla, ko je še bila otrok, zato jo je vzgajala teta, ki si je želela, da bi se Anna poročila. Ta pa se je odločila za drugo pot – svoje življenje je namreč popolnoma posvetila Jezusu, pri tem pa je sledila zgledu svete Terezija Deteta Jezusa. Leta 1928 je vstopila v samostan in dobila ime Alfonsa. Zaradi krhkega zdravja so jo predstojnice samostana želele poslati domov, a Alfonsa je vztrajala v svojem poklicu in leta 1936 naredila večne zaobljube. Zdravstvene težave so ji prizadejale veliko trpljenja, vendar je ob tem dejala: Čutim, da mi je Bog namenil biti dar, žrtev trpljenja. En dan brez trpljenja je zame izgubljen dan. Deset let po večnih zaobljubah je umrla v 36. letu starosti.
Blaženi Gaetano Errico, ki ga bo sveti oče jutri prav tako razglasil za svetnika, pa se je rodil leta 1791 v Neaplju v Italiji, kjer je leta 1860 tudi umrl. Kot duhovnik je zelo pogosto obiskoval neozdravljive bolnike v neapeljskih bolnišnicah, pa tudi zapornike, ki jih je spovedoval. Bil je velik spovednik, ki je slišal nešteto izpovedi predvsem bolnih oseb, v pogovoru z njimi pa jim je skušal pokazati milost Božje ljubezni. To se je dogajalo v času, ko je janzenizem zagovarjal zelo strogo vizijo krščanske vere. Errico je bil svetovalec kardinalov, nadškofov in neapeljskega kralja Ferdinanda, svetoval pa je tudi revnim, ki jim je pomagal najti pravo pot. Vsem tem je ponavljal, da je potrebno več časa kot pri spovedniku preživeti pri Jezusovih nogah. Blaženi Gaetano Errico pa si je predvsem prizadeval za pričevanje za Gospodovo milost, zato je ustanovil red misijonarjev Presvetega Jezusovega in Marijinega srca.