Papež Benedikt XVI. bo v nedeljo štiri blažene razglasil za svetnike

VATIKAN (petek, 10. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo v nedeljo na trgu svetega Petra daroval sveto mašo, pri kateri bo štiri blažene razglasil za svetnike. Svetniki bodo postali italijanski duhovnik Gaetano Errico, ki je ustanovil red misijonarjev Presvetega srca Jezusovega, devica in ustanoviteljica frančiškanskih sester misijonark Marije Pomočnice Maria Bernarda Buetler iz Švice, klarisa tretjega reda svetega Frančiška Alfonsa Brezmadežnega spočetja, ki prihaja iz Indije, in laikinja Narcisa di Gesu Martillo Moran iz Ekvadorja.
Maria Bernarda Buetler je imela globoko notranje življenje. Zapisala je, da je pojasniti to, kar čuti, izjemno težko, če ne celo nemogoče. Vstopila je v samostan kapucink Marije Pomočnice v Altstaettnu, a je kmalu začutila poklicanost biti misijonarka. Odšla je v Ekvador. V Chonu je odprla samostan, kjer je bila ambulanta in šola za deklice. Nerazumevanje s samostanom, ki je imel sedež v Altstaettnu, je sestro Mario Bernardo Buetler prisililo, da se je od njega ločila in ustanovila red frančiškanskih sester misijonark Marije Pomočnice. Zaradi preganjanja vernikov ob koncu 19. stoletja pa je bila prisiljena samostan preseliti v Kolumbijo, kjer je leta 1924 tudi umrla.
Maria Bernarda Buetler je prve zaobljube naredila leta 1869, ko se je začel 1. vatikanski koncil, ki ga je sklical papež Pij IX. Na dan otvoritve koncila, 8. decembra, pa je umrla druga blažena, ki jo bo papež v nedeljo razglasil za svetnico, namreč Narcisa di Gesu Martillo Moran. Gre za veliko delavko in siroto, ki je približno 20 let živela v shrambah in na podstrešjih, kjer je veliko molila. Kljub takšnim okoliščinam pa je bilo življenje blažene Narcise di Gesu polno veselja in radosti ter krščanske ljubezni. Postulator za njeno kanonizacijo pater Vito Tomas Gomez je v pogovoru za naš radio pojasnil, da je Narcisa na poseben način zaznavala svoj klic k svetosti, še posebej po zakramentu svete birme, ki ga je prejela pri sedmih letih starosti. Od takrat je pogosto zahajala v bližnji gozd, kjer je lahko svobodno občudovala Božje stvarstvo. Prizadevala si je za iskreno in tesno povezanost s trpečim Kristusom in za sodelovanje pri osvoboditvi sveta. Gomez je izpostavil predvsem njeno molitev, njeno zvezo s Kristusom in kateheze, pa tudi njeno strogo telesno kesanje – Narcisa del Gesu je namreč vedno nosila znamenja Kristusovega križanja. Imela je trdno vero in občudovanja vredno upanje, je dejal postulator. V pogovoru za naš radio je še opisal njeno smrt. Narcisa Jezusova je umrla, ko je bila stara 37 let. Imela je visoko vročino, pred smrtjo pa je sestram dominikankam povedala, da bo odšla na potovanje. Sestre so to razumele kot šalo, kmalu za tem pa je ena od njih opazila sij, ki je prihajal iz Narcisine sobe in poseben vojn. Videla je, da je mrtva, je pojasnil Gomez, ki je še dejal, da je bila blažena Narcisa ljubeznivo in veselo dekle, pa tudi zelo lepo.