Škofovska sinoda je zaključila četrti dan 12. rednega splošnega zasedanja

VATIKAN (sreda, 8. oktober 2008, RV) – Škofovska sinoda je danes zaključila četrti dan 12. rednega splošnega zasedanja, ki poteka na temo Božja beseda v poslanstvu in življenju Cerkve. Program dela je obsegal izvolitev moderatorjev in poročevalcev, popoldne ob pol petih pa so se sinodalni očetje zbrali na splošni razpravi, v okviru četrtega delovnega zasedanja. Včerajšnja popoldanska razprava je bila osredotočena na tri glavne teme. Prva se je nanašala na oblikovanje ustreznih načinov vrednotenja svetih spisov, udeleženci zasedanja pa so se posebej zaustavili pri pomembni vlogi homilije in jo opredelili kot temeljno in edinstveno obliko evangelizacije. Sledila je razprava, v kateri se je poudarila potreba po oblikovanju ustreznega izobraževanja o božji besedi, tako za posvečene osebe kot za laike. Udeleženci so zaključili, da je v izobraževanju potrebno narediti poudarek na temi odrešenja, ki je pod vplivom sedanjih kulturnih smernic postala popačena. Ob koncu so sinodalni škofje še spregovorili o problemu sekt, predvsem v afriških državah. Med včerajšnjim popoldanskim zasedanjem škofovske sinode je bilo tudi prebrano sporočilo glavnega tajnika Svetovnega sveta Cerkva, Samuela Kobia, ki je med drugim zapisal, da izbrana tema 12. rednega splošnega zasedanja škofovske sinode obeta duhovno prenovo za poslanstvo Cerkve.
Včeraj je pred škofovsko sinodo spregovoril tudi kardinal Francis Eugene George, nadškof v Chicagu in predsednik Škofovske konference Združenih držav Amerike. Kot je dejal, iz miselnosti današnjega človeka izginja gotova domačnost s Svetim pismom, ki je skozi dolga stoletja oblikovala zgodovino zahodne kulture. Kardinal George je še poudaril, da je znotraj tega izginotja bibličnih predstav najti izgubo smisla in podobe Boga kot soudeleženega v človeški zgodovini. Večina ljudi ne živi z zaupanjem v svetopisemski svet, kjer deluje Sveti Duh, angeli in demoni, in ne išče božje volje in njegovih namenov sredi tega sveta, ki ga vodi božja Previdnost. Sveto pismo dobiva neke fantastične značilnosti, medtem ko biblični svet postaja razlog za nevzdržno trpljenje, je dejal. Če k svetim spisom pristopamo le kot k moralnemu priročniku, postane kmalu nezadostno. Dejal je tudi, da s tem, ko verniki vedno redkeje sodelujejo pri nedeljskem bogoslužju, hkrati ostajajo prikrajšani za stik s Svetim pismom, v okviru verskega slavja širše skupnosti, saj se verniki preko poslušanja Božje besede, ki je povezano z liturgičnim koledarjem, odpirajo nenehnemu spreobračanju in življenju v milosti. Predlagal je še, da z vztrajnim pastoralnim spodbujanjem potrebe po spremenjeni miselnosti in volji, ljudje ne bodo imeli bojazni pred branjem in poslušanjem Svetega pisma. Gre namreč za pot proti svobodi, ki izhaja iz osebne bližine z Bogom, njegovo mislijo in voljo, je dejal kardinal George.
V ponedeljek pa so škofje iz Oceanije, Amerike, Azije, Afrike in Evrope predstavili dojemanje Svetega pisma na kontinentih, s katerih prihajajo, in tamkajšnje življenje Katoliške cerkve.
Afriški predstavnik, nigerijski nadškof John Onaiyekan, je povedal, da je Afrika sicer biblična država, vendar pa je Sveto pismo na tej celini težko dobiti. Cena izvoda je zelo visoka, saj v nekaterih krajih presega mesečno plačo ljudi, ki si ga zato ne morejo privoščiti. Druga težava so po nadškofovih besedah prevodi Biblije v afriške jezike, ki so največkrat neprimerni.
Poročevalec iz Azije, nadškof v Guwahati v Indiji Tomas Menamparampil, je izrazil zadovoljstvo, da je na azijski celini pridiganje pogosto povezano s pričevanjem. Ob tem je indijski prelat izpostavil Mater Terezijo in pojasnil, da je delo misijonarjev v indijskih krajih zelo prisotno. Misijonarji so aktivni borci za pravico zatiranih skupin, prizadevajo si za družbene spremembe, promocijo kulture in zaščito okolja, branijo človeško življenje in družino ter dajejo glas tistim, ki največkrat niso slišani, je dejal nadškof Menamparampil. Poudaril je še, da Cerkev v Aziji raste in se razvija, še posebej tam, kjer so misijonarji ustanovili svoje skupnosti. Krščanske skupnosti so še, kot je dejal, posebej aktivne na Kitajskem, v Indoneziji, Mjanmaru in na Tajskem, prav tako pa tudi v Indiji.
Poročila škofov iz Evrope se med seboj zelo razlikujejo. Zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić, ki je predstavil razmere v Evropi, je opozoril, da med Svetim pismom in Evropo ni trdne vezi, čeprav vse, kar evropsko kulturo in civilizacijo, dela veliko po njegovih besedah izvira iz Biblije. Bozanić je sicer še dejal, da v zadnjem času ponovno prihaja do zanimanja za svete spise.
V Oceaniji pa včasih prihaja do trkov med narodom in Božjo besedo, je dejal škof v Townsvillu Michael Putney. Pojasnil je, da je Avstralija ena od najbolj sekulariziranih držav, 23. svetovni dan mladih, ki je julija potekal v Sydneyu, pa je, kot je dejal na državo dobro vplival. Velik izziv za Avstralijo in večji del Oceanije je najti nove načine oznanjevanja Evangelija, je še dejal škof Putney.