Pater Federico Lombardi o prihajajoči škofovski sinodi
VATIKAN (sobota, 4. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo jutri v baziliki
sv. Pavla izven obzidja v Rimu vodil sveto mašo in tako otvoril 12. redno splošno
zasedanje škofovske sinode. Člani škofovske sinode, med njimi je večina škofov, bodo
v času zasedanja razpravljali na temo Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve.
V imenu Slovenske škofovske konference se ga bo kot izvoljeni delegat udeležil koprski
pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Generalni tajnik škofovske sinode Nikola Eterović
je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da kristjani morajo poslušati božjo
besedo in jo udejanjati, da bi tako postali člani Jezusove družine in njegove Cerkve. O
prihajajoči škofovski sinodi, trajala bo do 26. oktobra, pa je v oddaji Octava Dies
na vatikanski televiziji spregovoril tudi tiskovni predstavnik Svetega Sedeža, pater
Federico Lombardi. Dejal je, da je med pomembnimi nalogami Katoliške cerkve v sedanjem
svetu, poleg izstopajoče potrebe po evangelizaciji in ekumenizmu, v ospredju tudi
usmerjenost na božjo besedo. Tako je namreč papež Benedikt XVI. nakazal pomen 12.
rednega splošnega zasedanja škofovske sinode. Pred tremi leti se je škofovska sinoda
posvetila razmišljanju o evharistiji, tokrat se bo poglobila v še en življenjski izvir
Cerkve, božjo besedo, je dejal pater Lombardi. Cerkveni zbor je o tej temi že izdal
pomemben dokument, vendar je po štiridesetih letih potrebno o njej ponovno spregovoriti.
Predvsem zato, ker se vsak posamezni kristjan, pa tudi celotna skupnost, mora vedno
znova vračati k poslušanju božje besede, ki je trdna usmeritev na njegovi življenjski
poti in v vsakodnevnem spreobračanju. Z govorom o božji besedi se širi poznavanje
in uporaba svetih spisov med krščanskim ljudstvom, redno branje, razmišljanje in molitev.
Poleg tega pa je Sveto pismo temelj vsakega krščanskega oznanjevanja v sodobnem svetu
ter temelj vsakega dialoga med kulturami, je dejal pater Lombardi ter spomnil na papeževe
besede, da se ekumenski dialog ne more opirati na strateške pripomočke, temveč na
skupne točke in skupno spreobrnjenje v luči božje besede, in da tudi dialog z Judi
ne more zanemariti pomena hebrejskih besedil v Svetem pismu. Škofovska sinoda pomeni
za vso Cerkev čas razmišljanja in molitve: nahajamo se namreč v srcu njene identitete,
v izviru njenega življenja, ki se uresničuje pod delovanjem Svetega Duha.