Papež sprejel škofe iz Kazahstana, Kirgizije in Uzbekistana

VATIKAN (četrtek, 2. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel škofe Škofovske konference Srednje Azije, v katero se povezujejo katoliške skupnosti na področju Kazahstana, Kirgizije in Uzbekistana. Škofje so svoj obisk »ad Limina Apostolorum« začeli v ponedeljek v Castel Gandolfu, končali pa ga bodo v soboto v Vatikanu.
Sveti oče je v začetku svojega govora izpostavil duhovnike, posvečene osebe in vernike laike, ki v času ateističnega in komunističnega režima na področju Kazahstana, Kirgizije in Uzbekistana, niso izgubili vere. Ne izgubljajte poguma, je dejal papež in dodal, da je krščanska skupnost lahko skrčena tudi na malo čredo ter pogled škofov usmeril na prve skupnosti Gospodovih učencev. Čeprav so bile majhne, se niso zapirale same vase, temveč so v Kristusovi ljubezni stalno skrbele za revne in bolne ter z radostjo pričevale in oznanjale evangelij. Sveti oče je nadaljeval, da Sveti Duh tudi danes vodi Cerkev ter škofe opogumil, naj se mu pustijo voditi in naj med kristjani ohranjajo živ plamen vere. Spodbudil jih je tudi k ohranjanju pomembnih apostolskih in pastoralnih izkušenj iz preteklosti, dejal, naj vernike spodbujajo k poslušanju Božje besede, predvsem med mladimi pa naj gojijo ljubezen do svete evharistije in marijansko pobožnost ter širijo molitev rožnega venca v družinah. Papež je škofe tudi spodbudil k sodelovanju z duhovniki, redovniki in redovnicami ter verniki laiki, ki se jih naj vključuje v različne pastoralne pobude, ter dejal, da vsi skupaj delajo v Gospodovem vinogradu. Škofe je pozval, daj svojim sodelavcem prisluhnejo, naj so jim na razpolago in pripravljeni pomagati, predvsem v težkih trenutkih in preizkušnjah, ter naj jim stojijo ob strani v trenutkih človeške in duhovne samote. V nadaljevanju je Benedikt XVI. opozoril na današnji svet globalizacije, ki vpliva tudi na življenje kristjanov v Srednji Aziji ter naštel nasilje, terorizem in fundamentalizem. Potrebno je tudi nasprotovati zakonom, ki omejujejo svobodno delovanje verskih skupnosti, je poudaril sveti oče, saj je svobodno izražanje vere ena od temeljnih človekovih pravic. Ob koncu je papež še posebej poudaril, da Cerkev katoliške vere ne vsiljuje, temveč jo predlaga, ter dodal, da je spreobrnjenje milostni sad Svetega Duha in da je vera dar božjega delovanja. Obsodil je vsako obliko prozelitizma, ki s prevaro ali vsiljevanjem posamezniku vsiljuje sprejetje vere. Oseba lahko sprejme vero šele po zrelem in odgovornem premisleku ter s svobodno odločitvijo. S tem pridobi ne le posameznik, temveč tudi celotna družba, saj spoštovanje in zvestoba božjih zapovedi pomagata pri izgradnji bolj skladnega in solidarnega življenja celotne skupnosti.