Škofje iz Kazahstana, Kirgizije in Uzbekistana začeli svoj obisk »ad Limina Apostolorum«

CASTEL GANDOLFU (torek, 30. september 2008, RV) – Škofje iz Kazahstana, Kirgizije in Uzbekistana so včeraj začeli svoj obisk »ad Limina Apostolorum«. Obisk so začeli v apostolski palači v Castel Gandolfu, zaključili pa ga bodo v soboto v Vatikanu. Včeraj dopoldne je papež Benedikt XVI. sprejel prvo skupino škofov, ki so predstavili stanje majhne katoliške skupnosti v treh azijskih državah.
Ni lahko biti katoličan v Kazahstanu, Kirgiziji in Uzbekistanu. V Uzbekistanu je že deset let v veljavi zakon ki otežuje delovanje že tako majhne Cerkve, ki predstavlja 0,02 % celotnega prebivalstva, 90 % je muslimanov. Zakon močno omejuje misijonarsko delo, prepoveduje verski pouk v osnovnih in srednjih šolah ter kakšno koli uvažanje verskega gradiva. Nekoliko boljše so razmere v Kazahstanu, kjer je 1,5 % prebivalstva katoličanov, torej več kot 200 tisoč, vendar tudi tukaj v zadnjih letih prihaja do pritiskov za uvedbo bolj strogih predpisov. V sosednji Kirgiziji velja poseben davek za duhovnike, ki otežuje pastoralno dejavnost Cerkve, ta je približno enako velika kakor v Uzbekistanu.
Kljub številnim težavam, pa Cerkev v teh treh azijskih državah pogumno nadaljuje s svojimi prizadevanji. Osrednje mesto zavzema medverski dialog s prevladujočo muslimansko versko skupnostjo in prav tako s Pravoslavno cerkvijo. Po splošnih ocenah so odnosi med njimi dobri, v Kazahstanu je sodelovanje med katoličani in pravoslavnimi dobro organizirano. Škofje in duhovniki na tem področju vejo, da je poleg ohranjanja medsebojnega dialoga prav tako velikega pomena odgovoriti na sekularizacijo, ki jo je zapustil prejšnji sovjetski režim. Obstaja pa tudi nevarnost, ki se kaže v prozelitizmu nekaterih krščanskih sekt in muslimanskih fundamentalističnih skupin.
Najdaljšo zgodovino ima krščanstvo v Kazahstanu. V drugem stoletju so ga v mesto Merve, ki leži na meji med Uzbekistanom in Kazahstanom, prinesli vojni ujetniki, med katerimi so bili tudi kristjani. V kraju Merve je bil nato leta 334 ustanovljen škofovski sedež. Eden večjih misijonarjev in diplomatov 13. in 14. stoletja, ki je pustil vidne sledi v Kazahstanu, je škof Giovanni iz Montecorvina. V Azijo ga je julija leta 1289 poslal papež Nikolaj IV. Veliko mlajša pa je Cerkev v Uzbekistanu in Kirgiziji, nastala šele po razpadu Sovjetske zveze. Na uzbekistansko ozemlje je prvi duhovnik prispel šele leta 1902. Velika spodbuda za kristjane tega azijskega področja pa je bil pastoralni obisk papeža Janeza Pavla II. v Kazahstanu, od 22. in 25. septembra leta 2001.