Nadškof Celestino Migliore pred Generalno skupščino OZN

NEW YORK (torek, 23. september 2008, RV) – Nadškof Celestino Migliore, stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN, je včeraj spregovoril na 63. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, govor pa je tekel o Afriki in njenih razvojnih potrebah. Nadškof Migliore je dejal, da je Afrika bila v zadnjih 60 letih velik izziv Združenim narodom. Že doseženi uspehi, ki se nanašajo na utrditev neodvisnosti, preseganja ideoloških konfliktov 20. stoletja, odpravo aparthedia in na nedavno okrepitev Afriške unije, pomenijo znamenje upanja za razvoj Afrike.
Nadškof Migliore je pozitivno ovrednotil poročilo generalnega tajništva in izpostavil poziv h konkretnim dejanjem ter dejal, da Sveti sedež verjame, da mora rešitev pustiti posledice na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Omenil je politično Deklaracijo, ki obsega ustrezne smernice za konkretne pobude, ki pa jih mora spremljati politična volja. Razvoj Afrike je velika priložnost za ves svet, kot je dejal nadškof in pri tem omenil človeške vire ter svojstveno klimatsko in kulturno raznolikost. Afrika je med najmlajšimi kontinenti, saj je 60 % njenega prebivalstva mlajšega od 25 let, številne afriške države pa dosegajo stabilen družbeni dohodek. Poudaril pa je tudi, da kljub gospodarskemu napredku velik del afriškega prebivalstva ostaja v skrajni revščini in da je povprečna življenjska doba med najnižjimi na svetu, kar pomeni, da je na področju zdravstvenega stanja afriške populacije potrebno še veliko storiti. Nadškof je v nadaljevanju izpostavil izkušnje številnih ustanov Katoliške cerkve, prisotnih po vsej afriški celini, ter naštel boj proti HIV-u in aidsu, delo na področju izobraževanja in na področju zdravstvene oskrbe. Povedal je tudi, da Sveti sedež poziva k še bolj učinkovitemu sprejemanju razvojnih programov za Afriko in k večjemu prizadevanju za vzpostavljanje partnerstva z afriškimi državami. Glede predloga, da bi se za Afriko ustvaril ustrezen finančni in trgovski prostor, je Migliore izpostavil dvoje: oblikovanje zaposlitvenih možnosti za mlado populacijo in vlaganje v družinsko kmetijstvo, ki bi zadostilo prehrambenim zahtevam prebivalstva. Ob koncu govora je še dejal, da ima afriška kultura močan smisel za solidarnost in skupnost. Gre za dragoceno dediščino, ki za afriško družbo predstavlja prednost in prispevek na poti doseganja rezultatov. Kot glavni cilj in merilo vsakega gospodarskega in razvojnega načrtovanja mora biti ohranjanje afriških družin in njihove kulturne identitete.