Nekaj vidikov na vseanglikansko Konferenco v Lambeth

LAMBETH (ponedeljek, 4. avgust 2008, RV) – Včeraj se je v Lambethu v Angliji končala vseanglikanska konferenca, ki zaseda vsakih 10 let in združuje 44 anglikanskih Cerkva po svetu. Vseh anglikancev je 77 miljonov, od teh jih dobrih 40 milijonov živi v Veliki Britaniji, okrog 37 pa po svetu. Anglikanska cerkev v Veliki Britaniji je najbolj pomembna in številčno največja. Vseh anglikanskih škofov je okrog 900. Anglikanske cerkve so povezane v Anglikansko skupnost. Ta izvoli predsednika, ki je angleški primas, nadškof v Canterburyu. Drugače dejansko ne more biti, ker je vrhovni predstojnik Anglikanske cerkve angleški kralj ali kraljica.
Od zadnjega vseanglikanskega srečanja v Lambethu pred desetimi leti je več Cerkva sprejelo nekaj odločitev, ki so porušile edinost in sprožile notranja razhajanja, ki praktično vodijo v razkol znotraj Anglikanske zveze. Najbolj usodne odločitve so uvedba ženskega duhovništva, posvečevanje homoseksualcev za škofe in žensk za škofinje. Navedene odločitve so porušile tudi ekumenska razmerja med anglikanci, katoličani in pravoslavnimi, v dobri meri pa tudi med protestantskimi skupinami in celo Judi.
V zadnjem letu pred začetkom včeraj zaključenega srečanja Anglikanske zveze v Lambethu, ki se je začelo 16. julija, je bilo nekaj poskusov zbliževanja med anglikanci.
Prvi tak pomemben poskus poenotenja stališč glede posečevanja žensk za škofinje je bila odločitev Anglikanske cerkve v Združenem kraljestvu, 7. junija letos, da bo do leta 2014 pripravila kanonsko podlago za posvečevanje žensk za škofinje. Toda ta odločitev je še bolj zaostrila notranja razhajanja.
Zelo pomemben poskus je bilo srečanje vseh anglikanskih škofov letos junija v Jeruzalemu, kjer se je zbralo okrog 900 anglikanskih škofov in še 100 drugih odgovornih ljudi. Po nekajdnevnih posvetovanjih in obiskih svetih krajev, se je okrog 300 anglikanskih škofov, predvsem tistih iz Afrike, odločilo, da ustanovijo svojo skupino, ki bo na svetovni ravni branila vrednote tako imenovanega tradicionalnega bibličnega anglikanizma.
K notranji pomiritvi razburkanih voda ni pomagala niti odločitev angleškega primasa, nadškofa Williamsa Rowana, da ne bo povabil na srečanje v Lambeth homoseksualnega škofa Gena Robinsona iz New Hampshire v ZDA. Nemirno zasedanje je tudi nakazala odpoved 250 škofov, ki niso na zasedanje Anglikanske zveze v Lambeth.
Na samem zasedanju v Lambethu pa 650 škofom, ki so prišli ni uspelo ustanoviti Pastoralnega foruma, ki bi pod vodstvom angleškega primasa, nadškofa Williamsa Rowana pospešeno urejal »pastoralne anomalije«. Angleškemu primasu pa tudi ni uspel poskus, da bi spravil anglikansko skupnost, ki je v sebi zelo razdeljena. To pa zato, ker velika večina anglikanskih Cerkva preveč naglaša Cerkev kot ustanovo in pri tem zanemarjajo nauk Svetega pisma. Veliko škofov je močno kritiziralo angleškega primasa in predsednika Anglikanske zveze, da daje preveč oblasti posameznim Cerkvam in od njih ne zahteva niti formalne odgovornosti za vsebino nauka. Toliko o trenutnem stanju znotraj anglikanske skupnosti.