30 let od smrti papeža Pavla VI.

VATIKAN (ponedeljek, 4. avgust 2008, RV) – Cerkev se v teh dneh še posebej spominja papeža Pavla VI., ki je umrl 6. avgusta leta 1978, na praznik Jezusove spremenitve na gori. Bil je ponižni in pogumni pričevalec za resnico, apostol miru ter mož dialoga med različnimi narodi in kulturami, ki je bil hkrati mil in blag, a tudi trden in odločen. Pavel VI. je Petrovo barko vodil v za Cerkev in svet burnih letih. Za papeža je bil izvoljen 21. junija leta 1963. Čakal ga je velik izziv: voditi, končati in uresničiti sklepe drugega vatikanskega cerkvenega zbora. 30. junija leta 1963 je pri sveti maši ob začetku svojega pontifikata vernike pozval, naj branijo sveto Cerkev pred napakami nauka in navad, ki znotraj in zunaj meja ogrožajo njeno celovitost in zastirajo njeno lepoto. Prizadevajmo si, je še pozval Pavel VI., braniti in množiti pastoralne kreposti Cerkve, ki je resnično mati in učiteljica. Tri mesece pozneje, 29. septembra, je papež Montini otvoril drugo zasedanje II. Vatikanskega koncila. V svojem uvodnem nagovoru je naštel štiri cilje dogodka, ki so bili znanstvena osvetlitev narave Cerkve, notranja prenova Cerkve, večja edinosti med kristjani in dialog med Cerkvijo in sodobnim svetom. Na zasedanju je papež Pavel VI. skrbno sodeloval in modro nastopal.
Papež Montini je v svojem 15-letnem pontifikatu zelo prizadeval za mir v svetu, pa tudi za okrepitev misijonarske razsežnosti Cerkve. Bil je pobudnik svetovnega dneva miru, ki ga je tudi zasnoval in ustanovil. Kot apostol miru je potoval na vseh pet kontinentov, poznavalci njegovega papeževanja pa ob tem posebej izpostavljajo njegov govor na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku, kjer je bil 4. oktobra leta 1965. Njegov govor je bil klic proti vojni. Papež Montini je takrat med drugim dejal: Nikoli več vojne! Mir, mir mora voditi narode in celotno človeštvo! Pavel VI. je vselej izkazoval veliko skrb za trpljenje ljudi, med njimi tudi afriških narodov. Leta 1967 je objavil okrožnico Populorum Progressio – O razvoju narodov, v kateri je zapisal, da je razvoj novo ime za mir. Zavzel se je za celostni razvoj, ki upošteva vsakega človeka in celotno njegovo bitje. Leta 1968 je izšla druga okrožnica Humanae Vital – O človeškem žviljenju, v kateri je papež pisal o zakonski ljubezni in se odločno zoperstavil kontracepcijski zaščiti in umetni oploditvi. Te besede papeža Pavla VI. so naletele na mnoge kritike, tudi znotraj Cerkve. Papež Montini se je nanje odzval 4. avgusta leta 1968 pri molitvi Angelovega češčenja, ko je svoje stališče jasno in dosledno argumentiral. Poudaril je predvsem, da njegovo stališče pravzaprav ni njegovo, temveč izvira iz struktur življenja, iz ljubezni in človekovega dostojanstva. Kot pobudnik civilizacije ljubezni je Pavel VI. vselej zagovarjal ekumenizem, rekoč, da lahko kristjani, če se bodo združili in zedinili, delujejo za spravo med narodi. Zato se je leta 1964 v Jeruzalemu tudi srečal s carigrajskim patriarhom Atenagoro. Njun objem je pretresel tako katoliško kot tudi pravoslavno skupnost ter se vpisal v zgodovino.
Papež Montini je bil tudi velik ljubitelj glasbe in literature. Zelo se je zavzemal za Radio Vatikan in za Akademijo za znanost ter vse zaposlene na kulturnem področju spodbujal, naj služijo resnici ter ščitijo dostojanstvo človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi in sličnosti.