Meditacija o sv. Ignaciju Loyolskem

VATIKAN (četrtek, 31. julij 2008, RV) – Danes se Cerkev spominja sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove. Ignacij je rojen ob koncu 15. stoletja v Španiji. V starosti 27 let pa mu topovska krogla popolnoma zasuka življenje. Zaradi rane na nogi, v njegovo srce vstopi Jezus s svojim življenjem ter ustvari prostor velikega boja; boja, ki privede do zmage v vojni, nedvomno odločilne za človekov obstoj, gre za boj med sebičnostjo in ljubeznijo. Med okrevanjem ranjenec razmišlja različne stvari in sliši različne glasove. Gre za različnost duhov, ki se oglašajo z nasprotnimi si občutki in zaznavami. Dogodi se lahko vsakemu, kajti vsak mora izbirati, se odločati med različnimi možnostmi in potmi. Notranji boji so pogostokrat mnogo bolj mučni in hrupni, kakor zunanje vojne. Ignacij si na trenutke predstavlja, da je glavna oseba v romantični zgodbi o junaku; ob tem je navdušen in vznesen, notranje pa ostaja suh in prazen. Nato se v nekem trenutku odloči, da bo premišljeval življenje ubogega in ponižnega Kristusa. Bere o svetnikih in si predstavlja življenje sv. Frančiška Asiškega in sv. Dominika. Ugotavlja, da te misli v njem ustvarjajo veliko radost, ki traja. Ignacij je tako začel razumeti, da Bog vedno notranje navdihuje, kliče k velikodušni ljubezni, ki se podarja in je popolna. Hočem poznati Kristusa, da bi ga ljubil in mu sledil, hočem in želim ga posnemati, pravi Ignacij. Tako rana, ki jo povzroči bitka v Pamploni, Ignacija iz Lojole spremeni v romarja, ki hoče v vsem ljubiti in služiti, pod zastavo križa in pod rimskim papežem. Kakor ogenj, ki zaneti druge ognje, se njegova ljubezen in njegovo služenje utrjujeta in krepita v skupini tovarišev in Jezusovih prijateljev, ki se ponudijo papežu za obrambo in širjenje vere.