Poročilo Papeškega svete za kulturo s srečanja v Tanzaniji

BAMAGOYO (sreda, 30. julij 2008, RV) – Papeški svet za kulturo je objavil zaključke srečanja z afriškimi škofi, pristojnimi za pastoracijo kulture, ki so od 23. do 26. julija v Bamagoyu v Tanzaniji razpravljali o pastoralnih perspektivah za novo evangelizacijo v kontekstu globalizacije in njenih učinkih na afriške kulture. Sklepe, ki jih je pripravil tajnik Papeškega sveta za kulturo Bernard Ardurra, je včeraj objavil vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano. Poročilo poudarja predvsem sočutje, ki je, kot pišejo afriški škofje, še vedno največji izraz pristnega kulturnega vraščanja, saj so v njem združene vera in bogoslužje ter čustva in umetnost.
Udeleženci zasedanja se strinjajo, da je potrebno spodbujati globlje in učinkovitejše kulturno vraščanje, saj Afrika potrebuje pričevanje svetnikov in prerokov. Afriški škofje in člani Papeškega sveta za kulturo opozarjajo tudi na nevarne učinke globalizacije, kot sta denimo propadanje slabotnejših kultur in razprševanje moralnih in kulturnih vrednot med mladimi in družinami. Kot je rečeno v zaključnem dokumentu zasedanja, sodobne kulturne spremembe spodbujajo relativnost v odnosu do absolutnega ter zaničevanje Stvarnika sveta in človeške osebe. Sekularizacija, pišejo škofje, človeka skuša osvoboditi od Boga, ustvarja svet brez Boga in končno proti njemu. Udeleženci zasedanja zato predlagajo prizadevanje za kulturno vraščanja s poudarkom na ponotranjenju vere, ki edina vodi k spreobrnjenju in k svetosti, na tej podlagi pa bo po prepričanju škofov svetu mogoče dati resnični smisel življenja in odkriti lepoto prijateljstva s Kristusom.
Škofje v zaključnem poročilu naštejejo 11 pastoralnih predlogov, ki bodo dani v presojo posameznim afriškim škofovskim konferencam. Pri spreminjanju kulture ključno vlogo po besedah škofov odigravajo verniki laiki, ki morajo biti ustrezno pripravljeni na svoje delo v Cerkvi in družbi. Prav tako je potrebno ustrezno vzgojo in izobraževanje, ki morata ponuditi vedenje o celotni človekovi osebi, zagotoviti tudi duhovnikom, katehistom, redovnikom in redovnicam. Cerkev v Afriki mora tudi spodbujati duha krščanske skrivnosti in kulturnega duha, pri tem pa ne sme pozabiti na pomen Božje besede, ki je osnova za rojstvo, rast in zorenje Cerkve, na dokumente 2. vatikanskega koncila in druge pomembne smernice. V soočanju z učinki globalizacije in sekularizacije morajo škofje sodelovati s strokovnjaki in teologi, evangelizirajo pa naj tudi s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev. Posebej pozorni naj bodo na vprašanja, predvsem moralan, ki jih postavlja znanstveni, tehnološki in biotehnološki razvoj. V zaključnem poročilu je še rečeno, da so prva ciljna skupina pastoracije kulture mladi, od katerih jih mnogo išče bolje pogoje za življenje in so zaradi tega pogosto izpostavljeni številnim nevarnostim. Cerkev mora biti skupnost, ki mladim pomaga ohranjati vero, pišejo škofje. Poudarjajo tudi pomen umetnosti kot evangelizacijskega sredstva, zato krajevne Cerkve pozivajo, naj ohranjajo kulturne stvaritve s krščanskim navdihom. Papeški svet za kulturo je tudi prepričan da so priviligirani kraji evangelizacije, kulturnega vraščanja ter medverskega in medkulturnega dialoga katoliški kulturni centri, posebej takrat, ko ohranjajo kulturno dediščino krajevnih skupnosti.