Papeški svet za kulturo obhaja celinsko srečanje v Tanzaniji

TANZANIJA (sreda, 23. julij 2008, RV) – V Bagamoyu v Tanzaniji se je dopoldne začelo celinsko srečanje Papeškega sveta za kulturo z afriškimi škofi, odgovornimi za pastoralo na kulturnem področju pri škofovskih konferencah. Srečanja, ki bo trajalo do sobote, se udeležujejo člani Papeškega sveta za kulturo, iz afriških držav pa škofje, odgovorni za kulturno področje in njihovi svetovalci. Pogovori bodo potekali o pastoralnih perspektivah, ki jih ponuja nova evangelizacija, in sicer glede na globalizacijo in njen vpliv na afriško kulturo. Srečanje se je začelo s sv. mašo, otvoritveni govor je imel apostolski nuncij v Tanzaniji, nadškof Joseph Chennoth, ki je navzočim prenesel sporočilo papeža Benedikta XVI. Nato so prebrali govor nadškofa Ginafranca Ravasija, predsednika Papeškega sveta za kulturo, ki se srečanja osebno ni mogel udeležiti. Naslov njegovega razmišljanja je Kulturni izzivi sekularizma, ki ga prinaša globalizacija.
Nadškof Ravasi je v prvem delu svojega govora predstavil delo Papeškega sveta za kulturo ter izrazil odprtost za predloge, pobude in razmišljanja s strani udeležencev srečanja. Kot eno od področij, kamor se Papeški svet za kulturo želi usmeriti, je navedel pojav kultur na mednarodni ravni, ki se navidezno na novo grupirajo, dejansko pa vsebujejo vrsto različnih in nezdružljivih lastnosti. Za Afriko je Ravasi dejal, da je potrebno oblikovati in pripraviti pastoralne in kulturne projekte ter jih ponuditi različnim cerkvenim skupnostim. Med dejavnostmi Papeškega sveta za kulturo je izpostavil tudi kompleksen dialog, ki poteka med znanostjo in vero, za to leto pa predvidevajo vrsto dogodkov, kjer bodo znanstveniki, filozofi in teologi vsak s svojega zornega kota razpravljali o aktualnih zadevah današnjega časa. Naslednje področje, ki ga je izpostavil nadškof Ravasi, je področje jezika, in dejal, da je v današnji dobi informacij in tehnologije, mobilnih telefonov in televizije spreminjanje jezika še posebej izrazito. Verski mediji se po njegovem prepričanju morajo znati osvojiti nove načine izražanja in sporočanja, ne da bi pri tem izgubili svojo identiteto ali se zaprli vase. V nadaljevanju je predsednik papeškega sveta navedel še obsežen in kočljiv pojav nevere, ki ne le da širi ateizem, temveč tudi brezbrižnost in agnosticizem, omenil pa je tudi željo, da bi se posvetili raziskovanju na področju gospodarstva, in sicer v smislu, da se gospodarstvo razume kot prava znanost, ki išče načine pravilnega in uravnoteženega upravljanja s prostorom in okoljem, v katerem človeštvo živi in dela. Srečanje v Tanzaniji je nadškof Ravasi označil kot odskočno desko za spoprijemanje z naštetimi področji in kot enega največjih forumov Papeškega sveta za kulturo. Napovedal je tudi, da bo vprašanje evangelizacije v Afriki obravnavano na poseben način, pri čemer je naštel pluralnost religij, naraščanje fundamentalizma, nevarnost sinkretizma in drugo.
V drugem delu govora se je nadškof Ravasi osredotočil na vprašanje kulturnih izzivov, ki jih postavja sekularizem in med drugim dejal, da danes sekularizirana mesta živijo v vzdušju brezbrižnosti, ne več proti Bogu, temveč preprosto brez Boga. Revolucije leta 1968 in padec berlinskega zidu niso okrepile človeštva, temveč so človeka potisnile v sebičnost, ki zavrača ustanove, moralno življenje pa je vezano na tukaj in zdaj, je dejal nadškof Ravasi.
Zadnji dan celinskega srečanja Papeškega sveta za kulturo z afriškimi škofi v Bagamoyu v Tanzaniji bo še posebej osredotočen na vprašanje poslanstva Cerkve v Afriki in njene vloge na področju sprave, pravičnosti in miru.