Sveti oče se je srečal s predstavniki nekrščanskih verstev

SYDNEY (petek, 18. julij 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je na srečanju s predstavniki drugih verstev poudaril, da je v Avstralijo prišel kot ambasador miru. Pojasnil je, da prizadevanje za mir gre z roko v roki z iskanjem pomena in resnice, ki je zanesljiva pot k miru. Zato prizadevanje verstev za spravo med narodi po papeževih besedah izvira iz resnice, ki življenju daje pomen, in je k njej tudi usmerjeno. Vera ponuja mir in v človeškem duhu prebuja žejo po resici in lakoto po kreposti, je poudaril sveti oče. Sicer je na medverskem srečanju govoril tudi o odnosu med vero in javnim življenjem, o dialogu med različnimi verstvi, o vzgoji mladih in prizadevanjih za mir. Izpostavil je pomen ubranega razmerja med vero in javnim življenjem, ki je, kot je dejal, še toliko bolj pomembno prav zdaj, ko nekateri menijo, da vera peha v razkol, in ne k edinosti. A papež opaža nasprotno. V svetu, ki je prežet s številnimi oblikami nasilja, združeni glas vernikov po njegovih besedah narode in skupnosti poziva k mirnemu reševanju sporov, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Vera vabi k velikodušnosti in med sosedi tke prijateljske vezi, je nadaljeval Benedikt XVI. in dodal, da vera omogoča prepoznavanje potreb drugih. Verski čut v človeških srcih ljudi vodi do spoznanja, da osebnostna dovršitev ni mogoča s sebičnim zadovoljevanjem kratkotrajnih želja, temveč jo je prej mogoče doseči z zaznavanjem potreb drugih ljudi in s prispevanjem k skupnemu dobremu, je dejal sveti oče. Vera po njegovih besedah tudi v tem pogledu odigrava zelo pomembno vlogo, saj ljudi uči, kako resnično služenje zahteva žrtvovanje in samodisciplino, samoodpovedovanje ter zmerno uporabo dobrin.
Ko je govoril o medverskem dialogu, je Benedikt XVI. poudaril, da tega omogoča vesoljnost človeškega izkustva, ki presega vse zemeljepisne meje in kulturne pregrade, omogoča vzpostavitev dialoga in spoprijemanje s skrivnostmi življenjskega veselja in trpljenja, je dejal papež, zato Cerkev po njegovih besedah z veseljem prisluhne duhovnim izkušnjam drugih verstev. Vsa verstva, je poudaril, želijo s spajanjem človeka z njegovim izvorom prepojiti pomen človekovega obstoja - kozmos skušajo pomagati razumeti kot nekaj, kar izvira iz začetka in se vanj vrača.
V nadaljevanju govora je papež spomnil še na mlade, ki na življenje pogosto gledajo kot na blago. Za spremembo takšnega pogleda imajo mladi po besedah svetega očeta na izbiro kar nekaj možnosti: sami sebi lahko obvladujejo s pomočjo športnih dejavnosti, ustvarjalnostjo, umetnostjo in pri akademskih študijih, pri utiranju poti v prihodnost imajo pomembno mesto šole, ki bi, tako papež, morale v mladih prebujati tudi duhovno razsežnost.