SYDNEY (sreda, 16. julij 2008, RV) – Ob besedi Havaji, navadno pomislimo na eksotično
počitniško destinacijo, s palmovimi drevesi in peščenimi plažami. Zadnja stvar, na
katero morda pomislimo je majhna, katoliška skupnost, vznemirjena ob dejstvu, da je
v teku razglasitev novih svetnikov, dobili bodo novo cerkev in tu je še zgodovinsko
romanje na katerem bodo videli papeža. Vse to je otok Molokai. »Vse kar delam in vse
kar sem je grajeno iz moje vere«, je povedala Ayla Bicoy, 18-letna članica katoliške
skupnosti v Molokaiju, kjer imajo tri katoliške cerkve, ki jih vodi en sam župnik.
Ayla je ena od 13 mladih in 6 odraslih vernikov, ki so se pridružili ostalim Havajskim
romarjem na poti v Avstralijo, na svetovni dan mladih. To je prvič, da bi kdorkoli
iz otoka Molokai bil prisoten na dnevu mladih s papežem. Veliko ljudi, pavi mlada
Ayla, je mislilo, da ne morem uresničiti svojega načrta, a mi smo ga! Avstralija je
veliko bližje Havajem, kakor lokacije preteklih svetovnih srečanj mladih, a vseeno
je vsak romar za pot potreboval 3.300$, kar je zelo velik zalogaj, saj skupnost zadnja
leta varčuje tudi za izgradnjo nove cerkve. Dodatna motivacija mladih iz Molokaia,
da se udeležijo svetovnega dneva mladih in pripomorejo k temu, da bi njihov otok spoznali
tudi ostali katoličani po svetu, je pričakovanje kanonizacije dveh blaženih junakov.
Imamo dva skorajšnja svetnika, ki predstavljata velik del zgodovine našega otoka,
pravi ponosna Ayla in dodaja, da verjetno nihče od prebivalcev Molokaia sam zase ne
more zares doumeti, kako posebna sta svetniška kandidata, vse dokler se o tem ne pogovarja
z drugimi. Blaženi oče Damien de Veuster, kateremu bo posvečena nova cerkev, ki naj
bi bila dokončana leta 2011, je služil stotinam trpečih prebivalcev otoka, ki so v
19. stoletju zboleli za gobavostjo. Ko je bl. Damien tudi sam zbolel za gobavostjo,
mu je pri skrbi za bolnike pomagala blažena mati Marianne Cope. Ayla Bicoy se je svetovnega
dneva mladih udeležila skupaj s svojo mlajšo sestro. Njuna mati pravi, da moli za
celotno skupino mladih iz Molokaija, vključno za vsoji hčerki, da bi postali ambasadorji
bl. Damiena in njihove domače skupnosti. »Zelo sem vznemirjena za njih«, pravi gospa
Bicoy, »jaz si sama lahko samo predstavljam njihove velike izkušnje, ki jih bodo prinesli
s seboj domov in upam na duhovni ogenj, ki se bo razplamtel.«