Sveti oče o letošnjem Svetvonem dnevu mladih in o pomenu zakramenta potrditve

VATIKAN (ponedeljek, 14. julij 2008, RV) – Vsebina papeževega pogovora z novinarji med poletom v Avstralijo minulo soboto v svetovnih sredstvih družbenega obveščanja zelo odmeva. Najbolj pozorni poročevalci posebej naglašajo dva pogleda svetega očeta na svetovni dan mladih.
Prvi je ta, da svetovni dan mladih ni le dogodek, ki se dogaja tri dni, ampak je eden od vrhuncev delovanja mladih in vse Cerkve v pripravi na svetovno srečanje mladih kristjanov. Svetovna pastorala mladih je celovito, tako rekoč trajno dogajanje, saj križ mladih vedno roma po svetu, prav tako pa tudi podoba Matere Božje. Vrstijo se srečanja mladih na raznih ravneh. Mladi obiskujejo svoje vrstnike, bolne, ljudi v zaporih, razmišljajo o velikih svetovnih vprašanjih in iščejo krščanske rešitve na krajevni, narodni in na mednarodni ravni v duhu nauka Cerkve. Na ta način se uvajajo v katoliško, vesoljno razsežnost vere na osebni in družbeni ravni. Vera mladih v Boga in krščanske vrednote pa vedno bolj postaja navdih, ki mlade moči usmerja v času študija in v času življenjskega delovanja predvsem na ravni etičnih odločitev.
Sveti oče se je v pogovoru z novinarji ustavil ob osnovni tematiki 23. svetovnega srečanja mladih, namreč ob zakramentu potrditve ali sv. birme. To je zakrament, ki kristjanu daje krščansko zrelost in odgovornost pred Bogom za svoje življenje in za vse ljudi. Krščanska zrelost ni vezana na število let ali na pravno opredelitev zrelosti, v smislu državljanske polnoletnosti. Je veliko več, predvsem pa postavlja v ospredje veliko kristjanovo notranjo svobodo za krššansko presojo okoliščin v katerih kristjan živi in ustvarjanje ter sprejemanje odločitev, pa tudi oblik delovanja, ki bodo hkrati učinkovit odgovor na zatečena stanja v duhu kristjanove celotne osebnosti in prepričanj. Kristjanovo delovanje ni le odziv na določeno stanje, ampak vsebinsko novo poseganje v obstoječe stanje na osebni in družbeni ravni. V tem smislu je kristjanova odgovornost kakovostno drugačna od drugih. Je pa tudi zahtevna in jo je težko doseči. Zato kristjan pri tem neomajno zaupa v pomoč Svetega Duha, ki ga je prejel v zakramentu potrditve. Takšna notranja gotovost je danes toliko bolj potrebna, ker se vsi še bolj zavedamo, da naše osebne odločitve posegajo globlje v trenutno dogajanje, kot si to običajno predstavljamo. Razmišljanje in spraševanje o vlogi in delovanju Svetega Duha v kristjanovem življenju je danes prav gotovo večplastno, je dejal sveti oče novinarjem. Kristjan mora razmišljati o Svetem Duhu kot Božji osebi, ki kristjanu stoji ob strani v njegovi ustvarjlanosti, ki ga razsvetljuje na ravni miselni naporov, mu pomaga bradi skrivnostno področje čustvenega sveta, osebnega in tistega, ki vdira v človeka, mora pa tudi računati s Svetim Duhom, ki ga čuti v sebi kot pravega Tolažnika, ki ga tolaži tako, da mu daje nove in poseben darove, torej kot Božjo osebo, ki je vir novih karizem na osebni ravni in v Cerkvi.