Kard. W. Kasper o sv. Pavlu in Pavlovem letu

VATIKAN (petek, 4. julij 2008, RV) – Sv. Pavel ni bil le goreč krščanski pridigar, ampak oseba, odprta za pogovor s tistimi, ki niso poznali Kristusa, je dejal predsednik Papeškega sveta za krščansko edinost kard. Walter Kasper. Kard. Kasper je o apostolu narodov spregovoril za vatikanski časopis L'Osservatore Romano prejšnji teden in med drugim na kratko predstavil Pavlovo življenje. Sveti Pavel je bil velikokrat v zaporu, pretepen in v smrtni nevarnost, je dejal kard. Kasper, 39 krat je bil bičan, trikrat mučen, enkrat kamenjan, doživel je brodolom, prenašal lakoto in žejo, mraz in goloto, obrekovanje in preganjanje ter na koncu bil obglavljen z mečem. Težko si je predstavljati, kako je vse to lahko prenašal, je dejal kardinal in navedel odgovor, ki ga je podal sam Pavel z besedami: »Po Božji milosti pa sem to, kar sem.« (1Kor 15,10) in »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Flp 4,13) Kardinal je nadaljeval, da tukaj pridemo do središčne točke Pavlovega življenja in vere, saj ni ničesar pripisoval svoji lastni zaslugi, temveč je verjel, da je vse Božja last in Božja milost. Moč Pavlovega življenja je bil Bog. Pavlovo sporočilo je kard. Kasper označil kot sporočilo milosti. Dostojanstvo in pogum, odrešenje in svetost prejemamo le od Boga in zaradi njegove milosti. Sami se z dobrimi deli ne moremo zveličati, saj nam je odrešenje dano zaradi naše vere. Ta Božja milost pa je dana vsakemu med nami, je dejal kardinal.
Zaustavil se je tudi ob ključnem dogodku v Pavlovem življenju, njegovi spreobrnitvi na poti v Damask. Ta izkušnja je nanj tako močno vplivala, da je popolnoma pozabil svojo preteklost in se z vso odločnostjo usmeril v prihodnost. Za Pavla Evangelij ni bil abstrakten nauk, temveč oseba, Jezus Kristus. Bog ni daleč, je Bog za nas in je Bog v nas, ki se je po Jezusu Kristusu ponižal in se sklonil k nam, je pojasnjeval Kasper. Če je Bog obudil Jezusa od mrtvih, bo od mrtvih obudil tudi nas. Zato v vsakem trpljenju in žalosti za nas sije upanje, ki sega onkraj smrti. Takšno sporočilo je radostno in hkrati tudi zahtevno. Vedno moramo biti osredotočeni na Jezusa, na njegov zgled, življenje in besedo. Vedno znova se moramo spreobračati, se mu izročati in slediti. Jezus Kristus je opora kristjanove vere, je njegova identiteta in značaj. Kard. Kasper je nadaljeval, da vere v Jezusa Sina Božjega ne smemo skrivati, temveč kakor sveti Pavel zanjo pogumno pričevati. To pričevanje se uresničuje ne le preko besed, temveč predvsem skozi pristno življenje vere, skozi prijaznost, dobrohotnost, dobroto in dejavno ljubezen do sočloveka. Predsednik papeškega sveta je osvetlil še eno pomembno lastnost sv. Pavla, njegovo predanost dialogu. Pavel je bil goreč Kristusov pričevalec in hkrati človek pogovora in dialoga. Dobro je poznal judovsko in grško-rimsko kulturo, govoril je armensko in grško. Drugi vatikanski koncil je to Pavlovo držo sprejel za svojo in tako zatrdil, da Katoliška cerkev v ostalih religijah ne zavrača ničesar, kar je resnično in sveto. Koncil govori o spoštovanju do muslimanov, poziva k sodelovanju, ko gre za zaščito in podporo družbene pravičnosti, moralnih vrednot, miru in svobode. Dialog ne pomeni postaviti svojo lastno vero na stranski tir ali jo prilagoditi. Gre za potrpežljivo podajanje razlogov svoje vere, za pojasnjevanje, zakaj in kako verujemo, gre za dejavno pričevanje. In sveti Pavel nas uči ravno takšnega dialoga, je zaključil kard. Kasper.