Komentar

KOMENTAR (četrtek, 3. julij 2008, RV) – Slovenija je v ponedeljek predala predsedovanje Evropski uniji Franciji. Za slovensko državo in narod je predsedovanje bilo najbolj obsežen in zahetven izziv po osamosvojitvi. Samo dogodki ob nastajanju slovenske države so bili bolj zapleteni in zahtevni, kot je bilo predsedovanje Evropski uniji. Vendar so takšne primerjave tvegane, ker je v obeh primerih šlo za svojevrstne in nove procese.
V času osvobajanja od komunizma in nastajanja slovenske države je bilo v središču osvobajanje od vzpostavljenega mednarodnega totalitarnega sistema in prehod v samostojno demokracijo, v samostojno demokratično državo. V središču je bila sprememba političnega in državnega sistema, ki je slonel na komunistični diktaturi in izigravanju federativnega načela v takratni državi ter prehod demokratični sistem v samostojni.
V času slovenskega predsedovanja Evropski uniji sta bila v ospredju dva temeljna procesa, ki ju je vodila slovenska vlada. Prvi je bil obsežen vstop v evropske združevlne procese na ravni vodenja v imenu Evropske unije po ustaljenih zakonih in najnovejših dogovorih. Ta proces bi lahko imenoval študisko upravni v dveh pogledih, saj je slovenska politika po eni strani pospešeno širila svojo, slovensko zamisel na evropsko raven, hkrati pa vodila predvideno in nepredvideno trajno dinamiko združevanja. Na tej ravni je bilo slovenske predsedovanje bolj uspešno, kot ga dejansko ocenjujemo. Toda o teh vidikih kdaj drugič. Bolj zahteven pa je bil sklop svetovnih izzivov pred katerimi se je znašla Evropska unija v času slovenskega predsedovanja. Konkretni izzivi so bili gospodarske, politične in strateške narave.
Na gospodarski ravni naj naštejemo le štiri velike dejavnike. Prvi je podražitev nafte za okrog 80 dolarjev za sodček od decembra lani do danes. Drugi je podražitev prehrane v svetovnem merilu za dobrih 100 odstodkov. Tretji je vedno večja nervoza na borznih trgih, kjer so samo evropske borze v zadnjih treh mesecih pokurile za okrog 1.800 milijard evrov kapitala. Četrti dejavnik pa je ogorženost socialnih sistemov v večini evropskih držav. Vsak od navedenih dejavnikov je globalen, vendar ne samo na gospodarski ravni.
V času slovenskega predsedovanja Evropski uniji se je na politični ravni zgodil veliki premik. Politični povezovalni procesi znotraj Evropske unije niso več le zgolj evropski, ampak so postali globalni. To se je najbolj zgovorno pokazalo na srečanju Evropske unije z drižavami Južne in Srednje Amerike. Vedno bolj pa se podobna težnja uveljavlja tudi v Zvezi afriških držav.
Na strateški ravni je Evropska unija v času slovenskega predsedovanja naredila prve korake pri načrtovanju prihodnjih strategij, ne le tistih glede lastnega širjenja, ampak tudi tistih, ki strokovno vključujejo nove odnose z Rusko federacijo, Kitajsko in Indijo.
Že ob bežnem pregledu opravljenega dela in prehojene poti, lahko zapišemo, da sta tako Slovenija kot Evropska unija v teh nekaj mesecih prehodili dolgo pot, za katero bi v preteklosti potrebovali vsaj vrsto let, če ne več.