100-letnica svetišča Lurške Matere Božje v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ (torek, 1. julij 2008, RV) - Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla popoldne,
je bilo v Novem Lurdu pri Šentjerneju slovesno praznovanje 100-letnice te božjepotne
kapele. Slovesnost, h kateri se je zbralo nad tisoč domačinov in ljudi od drugod,
je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Z njim je somaševalo 11 duhovnikov. Pri bogoslužju
so sodelovali župnijski mešani pevski zbor, otroški pevski zbor z orkestrom "Jernejevi
prijatelji" ter citrar Darko Duh. Kapelo in prostor ob njej so za to priložnost lepo
obnovili, za kar gre posebej zasluga g. dekanu in župniku Antonu Trpinu. Kot neke
vrste uvod v bogoslužje so bile pete Litanije Matere Božje, ki jih je naprej pel cerkveni
moški pevski zbor. Škof Glavan je v priložnostnem govoru dejal, da je kapela zrasla
kot sad navdušenja in vere po Marijinih prikazovanjih v Lurdu in po uradni potrditvi
Cerkve, da so le ta pristna. Zatrdil je, da se imamo Slovenci še posebej za Marijin
narod, saj je "vsaka stran naše zgodovine popisana z dokazi pobožnosti do Matere Božje".
O tem pričajo mogočne bazilike, pa tudi skromnejše kapele in znamenja in tudi to obnovljeno
svetišče, je zatrdil. Potem je razvil nekaj misli o tem, zakaj častimo Marijo.
Marija je tista, ki nam more tudi danes pomagati, da se Kristus vrne v duše posameznikov,
v družine in v človeško družbo. Kajti če je čaščenje Marije pristno, vedno vodi k
čaščenju Kristusa. To potrjuje Marijino svetišče v Lurdu, ki je istočasno prestol
evharistične skrivnosti, kjer je stalno izpostavljeno sveto Rešnje Telo in pogoste
evharistične procesije in blagoslov bolnikov. Marija, ki je stala pod križem svojega
Sina, danes stoji kot Kraljica ob prestolu evharističnega Kralja, ki v hiši milosti
in dobrote v Lurdu obilno deli darove svoje dobrote. Škof Glavan je potem spregovoril
o lurškem sporočilu, ki je najprej klic k pokori in spreobrnjenju. Danes je to prepad,
ki zija med materialnim napredkom in padcem nravne zavesti. Zato moramo najprej s
ponižnim srcem poklekniti pred Božje obličje in skesano prositi za odpuščanje svojih
grehov, poklicani pa smo tudi zadoščevati za grehe drugih. V povezanosti s to
mislijo je škof nato izrazil bolečino ob raznih grešnih zabavah, ki gotovo ne kličejo
blagoslova, kot je Rock Otočec, ki se je dogajal te dni tudi blizu vas. Ko so na televiziji
neka dekleta spraševali o tej prireditvi za mlade, sta na vprašanje, kaj je tisto,
kar privlači mlade, odgovorili druženje, zabava, ples…. Pa vendar kaj pa je tisto,
brez česar Rock Otočec ne bi bil več Rock Otočec Blato in seks, je bil odgovor teh
deklet. Kar zdrzne se človek, da takšno zabavo nekateri organizirajo za mladino in
jo izrazijo za promocijo nekih osebnih ciljev. Kot drugo sporočilo Lurda je potem
škof naglasil molitev, še posebej rožnega venca, ki jo naroča Marija. Rožni venec,
ta prelepi venec, spleten iz angelskega pozdrava in stkan iz Gospodove molitve, je
velika pomoč za naše krščansko življenje. Ta molitev je še posebej pomembna za družine:
"Če bi ga molile in se v njem ogledovale, bi naše družine spet postale žarišča nravnega
življenja, vere, svetosti in sreče in grede, kjer bi uspevali tudi duhovni poklici,
ki jih Cerkev na Slovenskem in še posebej naša škofija tako srčno potrebuje." Škof
Glavan je nagovor končal z željo, naj ta obnovljeni šentjernejski Lurd ostane tudi
v prihodnje kraj zbiranja, daritve in molitve, kraj, kjer boste dobivali milosti,
navdih in pomoč za bolj sveto krščansko življenje. Na predvečer praznika pa je
bil pred to kapelo koncert z naslovom Pozdrav Mariji in domovini. Pripravili so ga
župnijski mešani pevski zbor, moški pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinski pevski
zbor, Šentjernejski oktet in šentjernejska godba na pihala. Po končanem koncertu so
navzoči odhajali domov z več radosti; kar pa se je ta večer in naslednji dan dogajalo
v srcih vseh, ki so prišli na slovesnosti, pa naj predvsem rodi sadove dobrega v vsakdanjem
življenju in v medsebojnih odnosih.