Pavlovo leto

VATIKAN (torek, 24. junij 2008) – Sveti oče Benedikt XVI. bo v soboto, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, z večernicami v baziliki svetega Pavla zunaj rimskega obzidja otvoril Pavlovo leto ob 2000-letnici Pavlovega rojstva. Papež je Pavlovo leto razglasil 28. junija lani, prvi duhovnik papeške bazilike sv. Pavla zunaj obzidja kard. Cordero Lanza di Montezemolo pa je januarja na novinarski konferenci govoril o ciljih Pavlovega leta. Med temi je posebej izpostavil ponovno odkrivanje lika apostola narodov in njegovih misijonarskih potovanj, vernike pa je pozval, naj berejo Pavlova pisma in poglobijo svoje znanje o njem. Program dogodkov in srečanj, ki bodo potekali od 28. junija letos do 29. junija prihodnje leto, je razdeljen na več sklopov. Prvi je versko-kulturni program, ki vključuje sv. maše, molitvena srečanja in spokorniška bogoslužja. Drugi je romarski program, ki vključuje romanja v kraje, posvečene sv. Pavlu. Kulturno-umetniški program pa obsega vodene oglede bazilike sv. Pavla zunaj obzidja, predstavitve lika apostola narodov, njegovega življenja in podobno. Predvidena je tudi izdaja znamke in kovanca, ki bosta posvečena Pavlovemu letu. Založniški program Pavlovega leta vključuje izdajo posebnih publikacij o sv. Pavlu ter novo izdajo Apostolskih del in Pavlovih pisem. Z ekumenskim programom pa želi Cerkev pripadnike različnih krščanskih veroizpovedi povabiti k molitvi za edinost vseh krščenih.
V slovesnosti v Pavlovem letu je posebej vključena Cerkev v Turčiji. Tamkajšnja škofovska konferenca je svojim vernikom poslala pastirsko pismo, v katerem je poudarila pomen Pavlovega leta za Turčijo in zapisala, da je apostol narodov turške zemlje sin. Za Cerkev v Turčiji se je Pavlovo leto začelo že v nedeljo, ko je otvoritveno sv. mašo v cerkvi sv. Pavla v Tarzu daroval predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov kard. Walter Kasper. Na poseben način bo Pavlovo leto potekalo tudi v Rimu, kjer je že skoraj 2000 let pod oltarjem papeške bazilike grob sv. Pavla.
Posebej za Pavlovo leto je papež Benedikt XVI. Apostolsko penitencierijo pooblastil, naj določi pogoje za podelitev posebnih odpustkov v tem času. Po dekretu, ki ga je izdala penitenciarija, lahko popolni odpustek v Rimu prejmejo vsi kristjani, ki so resnično spokorjeni, so opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo ter so nenavezani na kateri koli greh, so poromali v baziliko sv. Pavla zunaj obzidja v Rimu in molili po namenu svetega očeta. Če izpolnjujejo vse naštete pogoje, lahko popolni odpustek prejmejo enkrat na dan zase ali za pokojne. V molitvah v Pavlovi baziliki naj verniki počastijo spomin na apostola narodov, in sicer tako, da pri oltarju svetega Rešnjega telesa in pri glavnemu oltarju zmolijo Oče naš in apostolsko vero, počastijo pa naj tudi Devico Marijo in apostola Petra in Pavla. Popolni odpustek lahko pod enakimi pogoji prejmejo tudi verniki v krajevnih Cerkva, če se v času od slovesne otvoritve do zaključka Pavlovega leta udeležijo sv. maše ali druge javne pobožnosti, ki je pripravljena v čast svetemu Pavlu. Ob izpolnjevanju naštetih pogojev je popolni odpustek mogoče prejeti tudi v vseh cerkvah in v drugih svetiščih, ki so posvečena sv. Pavlu, in sicer v tistih dneh, ki jih določijo krajevni škofje. Tudi bolniki in upravičeno zadržani verniki, ki ne morejo izpolniti vseh zahtevanih pogojev, lahko prejmejo popolni odpustek, a le, če imajo resen namen izpolniti pogoje takoj, ko bo to mogoče. Popolni odpustek lahko prejmejo tudi vsi na kateri koli greh nenavezani bolniki, ki se duhovno povežejo s katero od jubilejnih slovesnosti v čast sv. Pavlu, pri čemer morajo svoje molitve in trpljenje darovati Bogu za edinost kristjanov.
Apostol Pavel je najprej preganjal prve kristjane, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom, ki so živela po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Sv. Pavel je znan tudi po 14 pismih. Umrl je mučeniške smrti v Rimu.