Komentar

KOMENTAR (nedelja, 22. junij 2008, RV) – V petek ponoči je Slovenija uspešno zaključila predsedovanje Evropski uniji. Pohvale, priznanja in zahvale predsedniku vlade, njenim ninistrom in vsem slovenskim ustanovam, ki so kakorkoli sodelovale v zapletenem predsedovanju, so prišlje iz samega vrha ustanov in voditeljev Evropske unije. Slovensko predsedovanje Evropski uniji ni bilo le promocija Slovenije, ampak promocija evropskih združevalnih procesov, kljub negativni odločitvi irskih volivcev na referendumu o Lizbonski pogodbi.
Evropski združevalni procesi od samega nastanka zamisli o združeni Evropi potekajo vedno na dveh ključnih ravneh, navznoter in navzven. Na obeh ravneh imajo za seboj bogato in neverjetno uspešno zgodovino, ki ji je slovensko predsedovanje dodalo nekaj pomembnih in trajnih prvin. Za začetek se ustavimo pri uspehih slovenskega predsedovanja znotraj Evropske unije. Vemo, da imajo evropski združevalni procesi svoje najbolj nevarne nasprotnike v Evropi sami. To so tisti miselni tokovi in skupine ljudi, ki jim je demokratičen sistem tuj in zagovarjajo režimske ter ideološke pristope k družbeni, politični in gospodarski rasežnosti držav in Evropske unije kot politične tvorbe v procesu. Skrajno odklonilne drže in dejanja se v raznih državah članicah Evropske unije različno kažejo.
V Republiki Sloveniji je šolski primer rušilne drže do evropskih združevalnih procesov in še posebno do slovenskega predsedovanja lažna in podla obtožba okrog 500 naših novinarjev, ki so sedanjo slovensko vlado zatožili na nekaj sto naslovov po Evropi, da v državi zganja medijsko nasilje. To dejanje je bilo v vseh pogledih nezaslišano in je zaradi svoje bolestne iracionalnosti vzbudilo neupravičen odmev. Še danes ni znano kakšen je bil osrednji namen te očitne lažne in pristranske obtožbe slovenske vlade tik pred začetkom predsedovanja Evropski uniji. Vsekakor je bil med prvimi cilji te bolestne pobude osmešiti slovensko vlado in njeno vodenje Evropske unije. Slovenska vlada je ta nepričakovan napad prestregla z zahtevo po zaupnici v Državnem zboru in z debato v njem ter s sramotnim in neutemeljenim umikom iz svetišča slovenske politike pobudnikov in zagovornikov te iracionalne pobude vsaj omilila resno bolezensko stanje slovenske politike. To pa je v tem, da mnogi novinarji in politiki v Sloveniji še vedno mislijo, da je blatenje lastnega ljudstva in države pred tujci vpričo pomembnih političnih posegov preko meja lastne države politično in sicer najbolj donosno. Poubdniki obtožbe so pri tem slepo in neodgovorno spregledali pomembno dejstvo, da namreč predsedovanje Evropski uniji ni le zadeva Slovenije, ampak vseh članic Evropske unije. Te pa so ponosne na dosežene uspehe evropskih združevalnih procesov in jih kljub trajnim težavam želijo krepiti tudi v prihodnosti.
Slovenska vlada je to bolestno in iracionalno stanje v delu slovenskih novinarjev in politike obvladala. Kakšne napore so v to vložili člani vlade, vedo le oni. Prav gotovo jim ni bilo lahko odgovarjati na vprašujoče poglede evropskih kolegov ob tako iracionalni obtožbi na mednarodni ravni. Mogoče pa so imeli srečo, da so se srečevali z ljudmi, ki vedo, da v vsaki družbi zlo deluje in povzroča iracionalno in strastno rušilno politično delovanje, s katerim je sicer treba računati, pameten politik in trezen državljan pa takega iracionalnega delovanja nikakor ne more podpirati, če hoče dobro sebi in družbi v kateri živi.