QUEBEC (petek, 20. junij 2008, RV) – Na 49. Evharističnem kongresu v Quebecu je včeraj,
med drugimi, nastopila tudi Elizabeth Nguyen Thi Thu Hong, najmlajša sestra kardinala
Francisa Xavierja Nguyena Vana Thuana. Mnogo ljudi je v kardinalovih avtobiografskih
delih že bralo o njem in njegovi veri v evharistijo, toda udeležanci evharističnega
kongresa so bili, preko pričevanja njegove sestre Elizabete, deležni še drugega pogleda
na njegovo trpeče življenje. Elizabeta je v angleščino in francoščino prevedla
vsa pisma, ki jih je kardinal Van Thuan iz ujetništva pisal svojim staršem. Kardinal
je bil namreč 15. avgusta 1975 aretiran in 13 let preživel v enem izmed zaporov v
Vietnamu, od tega kar 9 let v samici. Elizabeth pravi, da je v njegovih pismih
iz ječe, mogoče razbrati, kako je imelo življenje njenega brata trdne korenine v nenavadni
povezanosti z življenjem Boga skozi evharistijo. Evharistija je bila njegova ednina
moč, pravi Elizabeth in dodaja, da je bila evharistija zanj tudi najlepša molitev,
najboljši način, da je lahko izrazil zahvalo in slavo Bogu. Kardinalova sestra je
poudarila, da je bila njegova neomajna vera v evharistijo njegova vodilna moč, ki
mu je dajala pogum in ga hranila skozi dolgo pot, ki jo je preživel v ujetništvu.
Svoja skrivnostna pisma iz ujetništva je vedno zaključeval z istimi besedami, pravi
Elizabeth, in sicer: ''Draga mama in oče, ne obremenjujta svojih src z žalostjo. Jaz
vsak dan živim združen z svetovno Cerkvijo in Jezusovo daritvijo. Molita zame, da
bom vedno imel pogum in moč, da bi ostal zvest Cerkvi in njenemu evangeliju ter izpolnjeval
Božjo voljo.'' Elizabeth pravi, da je bratovo pričevanje tudi opomin za vse nas, saj
je Kristus daroval svojo žrtev z brezmejno gorečnostjo in vdanostjo Bogu Očetu. S
tem, ko je trpel in bil križan ter v velikem zaničevanju umrl, je odkupil človeštvo.
Z Jezusovo evharistijo, nadaljuje Elizabeth, so v zaporu krščeni in nekrščeni zaporniki
počasi prejeli milost razumevanja, da so v vsakem trenutku njihovega življenja v nečloveških
pogojih, lahko združeni z Jezusovo najvišjo žrtvijo, ki jih dviga k Bogu Očetu. Van
Thuan jih je vzpodbujal, da vsak dan molijo: Gospod, podeli nam moči, da bomo evharistično
daritev obhajali z ljubeznijo, da bomo sprejeli svoj križ in pribiti nanj oznanjali
tvojo slavo ter služili svojim bratom in sestram. Elizabeth je pričevanje zaključila
z ljubeznivimi mislimi, ki jih je Van Thuan zapisal 7. oktobra leta 1976, na praznik
presvetega rožnega venca, v samici v zaporu Phu-Khanh: »Vesel sem, da sem tukaj, v
tej celici, kjer skupaj z menoj rastejo bele gobe, saj vem, da si z menoj. Vem, da
želiš, da živim s teboj. Veliko sem govoril v svojem življenju. Sedaj ne govorim več.
Zdaj je čas, da ti spregovoriš meni, Jezus. Poslušam te.« Ob tem Elizabeth še dodaja,
da vsakič, ko bere te besede, si predstavljam svojega brata, sedečega v temni celici,
polni praznine, na njegovem obrazu pa je kljub vsemu nežen smehljaj in predstavlja
si ga, kako z ljubeznijo čuva svoj žep na srajci, v katerem je imel svoje mesto Gospod.