V Vatikanu začel seminar na temo Politika, zahtevna oblika ljubezni

VATIKAN (petek, 20. junij 2008, RV) – Danes se je v Vatikanu začel mednarodni seminar na temo Politika, zahtevna oblika karitativnosti, ki ga je pripravil Papeški svet za pravičnost in mir. Strokovnjaki, študenti ter osebe, ki so aktivno vključene v politiko in družbo danes in jutri razpravljajo o politiki, demokraciji in o vrednotah, ki v sodobni kulturni mnogovrstnosti niso razpoložljive, so sporočili s Papeškega sveta za pravičnost in mir. Beseda bo tekla predvsem o človekovih pravicah in dolžnostih z ozirom na zaščito življenja in družine, o politiki in skupnem dobrem, človeški in naravni ekologiji ter biotehnologiji, vse to pa bodo udeleženci postavili v okvir družbenega nauka Cerkve. Seminar je odprl predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir kard. Renato Raffael Martino, med gosti pa so italijanski zgodovinar Andrea Riccardi, čilski sociolog Piero Morande in predsednik francoske fundacije Liberté politique, Thierry Boutet, ameriški poslanec Christopher Smith, italijanski ekonomist Luigi Bruni in tajnik Kongregacije za katoliško vzgojo nadškof Jean-Louis Brugues. Kot so še sporočili s Papeškega sveta za pravičnost in mir, bo na seminarju v mislih navzoč tudi papež Benedikt XVI., ki v eni od svojih knjig opozarja na politično krizo. Sveti oče govori o krizi političnega presojanja, ki jo po njegovem povzroča nezmožnost uvideti naravno človekovo pravico. V krizi političnega presojanja papež prepoznava krizo politike kot takšne in opaža, da je včasih in ponekod v ospredju individualno in ne skupnostno delovanje. Premagovanje takšnega stanja je ena od temeljnih nalog vseh pristojnih in odgovornih za mir in pravičnost, še pravi sveti oče Benedikt XVI.
Kard. Renato Martino je danes ob otvoritvi mednarodnega seminarja zbranim politologom in drugim strokovnjakom dejal, da Cerkev s svojim družbenim naukom želi okrepiti skupno zavest in čut za presežno dostojanstvo človeške osebe in da je to njen bistven prispevek politični skupnosti. Kard. Martino je nadalje rekel, da politična skupnost lahko najde v razodetem Kristusovem sporočilu, ki ga Cerkev oznanja, moč za ljubezen do bližnjega, kakor do samega sebe, moč da bi premagala vse tisto, kar nasprotuje življenju in omogoča temeljno enakost med vsemi ljudmi, pa tudi moč za borbo zoper vsako obliko zapostavljanja in za preseganje zgolj individualistične etike.
Glede laičnosti pa je kard. Martino dejal, da jo pogosto pojmujejo kot izključitev vere iz političnega življenja. Toda vsak kristjan je prepričan, da se katolištvo nikoli ne bo odpovedalo javni vlogi vere, in bo vedno ločilo med tem, kar verniki storijo v svojem imenu, od tistega kar storijo v imenu Cerkve skupaj z njenimi pastirji. Če politika teži k temu, da deluje, kakor da Boga ne bi bilo, je dejal kard. Martino, se sama osiromaši, postane suha veja in izgubi tudi zdravo zavest o nedotakljivosti človeškega dostojanstva.
Pomembna tema posveta je tudi vprašanje demokratičnega pluralizma, o katerem je kard. Martino jasno zatrdil, da se pravice, ki jih posamezniki ali politična skupnost zasebno in sebično zagovarjajo izven okvira resnice, solidarnosti in odgovornosti, da take pravice izpodjedajo bistvo demokracije in uvajajo prvine razprševanja in nasprotovanja.