V Rimu predstavili statut gibanja Neokatehumenska pot

VATIKAN (petek, 13. junij 2008, RV) – Cerkev je 11. maja letos dokončno sprejela statut Neokatehumenske poti, odlok o odobritvi pa je gibanju danes izročil predsednik Papeškega sveta za laike kardinal Stanislao Rylko. Statut so danes popoldne na novinarski konferenci v Rimu predstavili ustanovitelja gibanja Kiko Arguello in Carmen Hernandez ter duhovnik Mario Pezzi.
Neokatehumenska pot je bila ustanovljena leta 1964 v Madridu, osnovala pa sta jo slikar Kiko Arguello, spreobrnjenec iz ateističnega eksistencializma, in misijonarka Carmen Hernandez, je rečeno v sporočilu za javnost Papeškega sveta za laike. Svojo pot sta začela s pomočjo prostitutkam, Romom in bivšim kaznjencem. Ubrala sta nov in neobičajen pristop k evangelizaciji tako imenovanih odpadnikov, prve skupnosti Neokatehumenske poti pa so se izoblikovale v Zamori, Madridu in Rimu. Prvi prelat, ki je podprl to gibanje, je bil nadškof v Madrifu Casimiro Morcillo. Neokatehumenska pot je bila uradno priznana leta 1990, ko jo je odobril Papeški svet za laike. Tedanji papež Janez Pavel II. pa je ob tej priložnosti zapisal, da je Neokatehumenska pot kot način katoliške vzgoje utemeljena za sodobni čas in družbo. Leta 2002 je Papeški svet za laike za pet let potrdil statute gibanja – to obdobje se je zaključilo letos, ko je gibanje prejelo dokončno potrditev. Kot smo že poročali, je tudi papež Benedikt XVI. naklonjen ustanovljanju novih skupnosti in gibanj znotraj Katoliške cerkve. 17. maja je tako poudaril, da so cerkvena gibanja in nove skupnosti ena najpomembnejših novosti, navdihnjenih s Svetim Duhom, ki uresničujejo drugi vatikanski koncil. Danes Neokatehumenska pot deluje v 107 državah in šteje 20.000 skupnosti v 5.700 župnijah. Papeški svet za laike je v postopku potrjevanja gibanja Neokatehumenska pot proučeval številne sadove dela gibanja, ki je s posebno katehetsko-liturgično prakso v Cerkev vneslo nove načine evangelizacije. Neokatehumenska pot je po besedah ustanoviteljev konkretni odgovor na številne pastoralne intuicije drugega vatikanskega cerkvenega zbora, kot sta na primer ponovno odkrivanje velikonočne vigilije in vključevanje vernikov laikov v evangelizacijo. Ena od novosti, ki jih je uvedla Neokatehumenska pot, je na primer pošiljanje družin v misijone kot odziv na prošnje krajevnih škofov za evangelizacijo na območjih, kjer Cerkev ni bila ustanovljena. Sicer se člani gibanja ukvarjajo še z obnavljanjem župnij, potujočimi katehisti, z vzgojo in izobraževanjem duhovnikov za novo evangelizacijo in drugim.