Škofje iz Bangladeša začnejo uradni obisk Ad limina
VATIKAN (nedelja, 8. junij 2008) – Škofje iz Bangladeša bodo jutri začeli svoj uradni
obisk Ad limina Apostolorum v Vatikanu, ki bo trajal do konca tedna. Po propadu
angleške oblasti leta 1947, je bil Bangladeš do leta 1971 vzhodna provinca Pakistana.
Z vstajo, ki jo je vodil Mujibur Rahman, je postal samostojna država, z glavnim mestom
Dako. Republika Bangladeš meri 147.600 kvadratnih kilometrov in šteje 139 milijonov
prebivalcev. Po verski pripadnosti je dobrih 83% muslimanov, hinduistov je 13%, pripadnikov
drugih ver 1,2%, med katerimi je tudi 0,3% ali 310.000 katoličanov. Uradna jezika
sta bengalščina in angleščina. Škofovska konferenca Bangladeša je bila ustanovljena
leta 1971. Danes v Bangladešu deluje ena nadškofija s sedežem v Daki in pet škofij.
V prestolnici je tudi Apostolska nunciatura. Začetki krščanstva v Bangladešu
segajo v 16. stoletje, ko so s portugalskimi trgovci prišli tudi prvi misijonarji,
frančiškani, dominikanci, avguštinci in jezuiti. Prvi domači kristjani so postali
potomci iz mešanih zakonov, katerim so se v 20. stoletju pridružili spreobrnjenci
iz islama in hinduizma. Prvo cerkev v Bangladešu je zgradil jezuitski misijonar
Francisco Fernandez v letih od 1599 do 1600 v Čandekanu v provinci Satkira in jo posvetil
Imenu Jezusovemu. Drugo cerkev so dogardili prav tako leta 1600 in jo posvetili sv.
Janezu Krstniku. 14. novembra 1602 je bil Francisco Fernandez ubit in je postal prvi
krščanski mučenec na ozemlju današnjega Bangladeša. Leta 1612 so avguštinci na področju
današnje prestolnice Dake začeli svoj misijon, kjer so leta 1628 zgradili prvo cerkev
in jo posvetili Mariji vnebovzeti. Papež Gregor XVI. je leta 1834 ustanovil Apostolski
vikariat, ki je bil neposredno odvisen od Kongegacije za evangelizacijo narodov. Redno
hierarhijo je ustanovil papež Pij XII. leta 1950, ko je škofijo v Daki povzdignil
v nadškofijo, ki so ji pripadale še tri škofije. Leta 1968 je prvič postal nadškof
v Daki domačin. Leta 1971 so se kristjani v Bangladešu pridružili muslimanom in se
politično in vojaško zavzeli za kulturno, gospodarsko in politično samostojnost države.
Cerkev je dobila veliki ugled zlasti po osamosvojitveni vojni, ko so nove oblasti
uvedle obširne programe pomoči in sprave po spopadih za samostojnost. Leta 1973 je
Sveti sedež vzpostavil diplomatske odnose z Republiko Bangladeš. Vojaški režim je
leta 1975 ukinil laičnost države in uvedel islamsko republiko, kar je sprožilo obdobje
napetosti med Cerkvijo in državo. Škofje so leta 1978 ustanovili skupno bogoslovno
semenišče in z duhovniki vzpostavili globlje stike z islamsko skupnostjo ter tako
preprečili, da bi se vsaka skupnost zaprla sama vase. Papež Janez Pavel II. je obiskal
Bangladeš 18. in 19. novembra 1986. naslednje leto je ustanovil še dve škofiji. Parlament
v Daki je leta 1988 sprejel zakon s katerim je razglasil islam za državno vero, ostalim
verstvom pa priznal svobodo delovanja. Leta 1999 je bilo celotno Sveto pismo prevedeno
v bengalščino, ki jo govori 98% prebivalstva, v svetem letu 2000 pa je v bengalščini
izšel prevod Katekizma Katoliške Cerkve. Do sedaj so bili škofje iz Bangladeša na
uradnem obisku v Vatikanu v letih 1985, l989, 1994, 2001 in letos.