Sveti oče sprejel udeležence VI. evropskega simpozija univerzitetnih učiteljev
VATIKAN (sabota, 7. junij 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel evropske
univerzitetne docente, ki se v Rimu udeležujejo svojega šestega simpozija. Udeleženci
razpravljajo na temo Razširjanje obzorij razumskosti. Perspektive za filozofijo, priredili
pa so ga docenti na rimskih univerzah in Urad rimskega vikariata za univerzitetno
pastoralo. Sveti oče je docentom govoril predvsem o pomenu filozofije in filozofskega
raziskovanja, povabil pa jih je tudi, naj vztrajajo pri filozofskem raziskovanju in
za filozofijo navdušujejo tudi mlajše rodove. Benedikt XVI. je poudaril potrebo po
dialogu med vero in razumom, ki je pri soočanju z izzivi modernega časa nujno potreben.
V odnosu med vero in razumom se ponovno odkriva zgodovinska plodovitnost Evangelija
in njegovih izrednih zmogljivosti, je dejal sveti oče, ki je v današnjem govoru razmišljal
o filozofiji z vidika krize modernosti. Modernost po njegovih besedah ni preprost
kulturni pojav, temveč pomeni nov namen in načrt, to je natančneje razumeti človekovo
naravo. Nato se je papež ustavil pri krščanski veri in pojasnil, da to zanima
resnica biti. Krščanska vera se je odločila za Boga filozofov, ne za bogove religij.
Ni se odločila za mit o običajih, temveč za resnico biti, je poudaril sveti oče in
dodal, da je le na podlagi te predpostavke, ki je istočasno zgodovinska in teološka,
mogoče pričakovati nove načine filozofskega premisleka. Ob tem je opozoril na tveganje,
da lahko pride do izprijene uporabe vere kot zmotnega pojava. Krščansko sporočilo
ni zoženo le na obvečanje, temveč je sporočilo, ki oblikuje, kar pomeni, da krščanska
vera ne more biti zaprta v svet abstraktnih teorij, temveč jo je potrebno udejanjati
v konkretnem zgodovinskem trenutku. S tem se človeku po papeževih besedah odkriva
globlja resnica o njegovem obstoju in prav to izkustvo bi teološko raziskovanje moralo
upoštevati. Tako je papež utemeljil potrebo po dialogu s filozofijo in pojasnil, da
ne gre preprosto za preštevanje med novimi smermi teološke in filozofske misli, temveč
za željo po novi odprtosti za realnost, v kateri je vsako človeško bitje poklicano
k preseganju predsodkov in enostranskih razlag. Poslanstvo krščanske vere, je poudaril
sveti oče, je odzivanje na željo po polnosti človeštva. To je naloga, ki zahteva primerne
odgovore. Papež je še poudaril, da se nov dialog med vero in razumom ne sme odvijati
v terminih in pogojih iz preteklosti. Napajati se namreč mora v sedanjih in konkretnih
okoliščinah, v katerih se nahaja človek in ki morajo biti temelj človekovega razmišljanja,
ko išče ontološke in nadtvarne, metafizične resnice. Ob koncu govora je sveti
oče opozoril, da je nujno potrebno pospeševati akademska središča, v katerih bo filozofija
lahko vzpostavljala dialog z drugimi vedami, še posebej s teologijo.