Duhovna misel za 10. nedeljo med letom

PRIDIGA (sabota, 7. junij 2008, RV) - Draga poslušalka, dragi poslušalec! Jezus naju danes spet preseneča in presega običajne predstave, ki jih imava o njem in o Bogu. Spet nama pokaže, da ga premalo poznava. Danes ga vidiva, kako gre mimo, zagleda cestninarja Mateja in ga pokliče med svoje apostole. Pobuda je Jezusova. On je svoboden in velikodušen. Matej presenečen doživlja, da mu Jezus gleda v srce, ga sprejema in razume. Zaradi tega lahko proti vsem pričakovanjem okolice pozitivno odgovori na Jezusovo povabilo. Vsi so začudeni, tudi Matej. Vsa dejstva namreč govorijo, da je tak klic nemogoč. Matej je namreč cestninar, nekdo ki dela za okupatorja in zraven še goljufa. Vsi sorojaki ga vsaj zaničujejo, če že ne sovražijo.
Cerkveni očetje so iz tega prizora potegnili naslednji poduk: če je cestninar poklican za učenca, potem tudi jaz lahko upam, da bom našel odrešenje.
Pod kakšnim pogojem ga bom našel? En sam pogoj je in se glasi: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Usmiljenja hočem in ne daritev. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike«.
Ko sem sam pred Bogom, ne morem odprto lagati, lahko pa se skrivam za različne maske. Ena od teh mask je zagotovo namišljena pravičnost. Namišljeno sem pravičen, takrat ko si domišljam, da mora Bog nagrajevati mojo pravičnost na tak način, da se meni nikdar nič slabega ne zgodi. Od njega zahtevam, da me ima rajši kot druge. Skratka, hočem imeti prednost pred drugimi grešniki.
Prerok Ozej na ves glas razglaša, kako si namišljeni pravičniki želijo Boga vpreči v svojo službo. Ne zaupajo Bogu, ampak hočejo Božjo moč uporabiti za svoje sebične interese. Želijo ga hipnotizirati s svojimi verskimi obredi, ne da bi odgovorili na njegovo povabilo, naj se z vsem srcem vrnejo k Njemu. Gospod želi, da bi najino srce sprejelo proces spreobrnjenja. Prerok Ozej je to Božje hrepenenje izrazil z besedami: Da, dobroto hočem in ne klavne daritve, spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve«.
Jezus to Božjo željo potrdi z vsakim trenutkom svojega življenja in z vsem delovanjem: »Usmiljenja hočem in ne žrtve«. Bog želi najine ljubezni, ne nekih zgolj praznih ritualov. Želi tisto, kar bi nama pomagalo, da ga bolj notranje spoznava, da bo lahko najinemu srcu razodel svoje obličje. Ne želi od naju tistih žrtev, ki jih delava zato, da bi uresničevala svojo podobo o sebi in za njo skrivala svoj strah pred Njim. Govori nama: »Želim tvoje usmiljenje, do tebi enakih. Želim, da si solidaren z njimi v tem, da vsi skupaj prihajate k meni, ne pa da delaš na lastni popolnosti zato, ker se me bojiš in ne poznaš ljubezni, ki jo imam do tebe, do vas«.
Ko v Očenašu prosiva, »odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«, v resnici prosiva za milost, da bi se naučila samega sebe videti kot grešnega, da bi se naučila živeti v zavesti, da sva grešna, da vsak dan podirava prave in dobre odnose do sebe, Boga in bližnjih.
Intenzivnost najine molitve je odvisna od globine zavedanja najine nezvestobe pravim odnosom in tudi od zavedanja neskončnih Božjih darov na vseh ravneh bivanja in vsak hip. Če je najino srce tako iskreno, se mu Bog ne more upreti. Podobno kot se je Matej odzval na Jezusov dar. Ni ga povabil le na kosilo. Povabil ga je zato, da bi njemu in vsem povedal, da ne bo več sebičnež, kajti doživel je, da lahko Gospod prebiva v prostorju iskrenosti njegovega srca. V prostorju notranje srčne iskrenosti lahko skupaj sobivajo vsi: cestninarji, Jezusovi učenci in farizeji. Vsi doživljajo, da so poklicani, da bi živeli iz iste skrivnosti. In kako se v to skrivnost vstopi? Preprosto. Pred Jezusom je potrebno priznati, da potrebujem njegovo odpuščanje v vseh trenutkih, ko pokvarim prave odnose. Potrebujem njegovo ljubezen, ki me ozdravi, da spet zajamem iz tega kar sem zanj in ne iz razočaranja nad lastno nezvestobo in zaprtostjo drugih. Pot najinega spreobrnjenja k Jezusu bo torej trajala do zadnjega diha, kajti nikoli nama ne uspe, da bi lahko hkrati in naenkrat odvrgla vse maske in obrambne mehanizme, ki jih imava sama pred seboj, pred drugimi in pred Bogom. Vesela novica, ki jo je povabljen živeti in oznanjati cestninar Matej je naj razdeli Božjo ljubezen z vsemi. V to si povabljen ali povabljena tudi ti, skupaj z menoj in vsakim kristjanom.