Sveti oče zaključil letošnjo majniško marijansko pobožnost

VATIKAN (nedelja, 1. junij 2008, RV) – V Vatikanu se je sinoči ob 20.00 uri začela zaključna majniška marijanska slovesnost, ki so jo vodili duhovniki rimske škofije, ki so pred tem dobri dve uri prečuli v molitvi pred Najsvetejšim. Procesija se je pomikala od Trga prvih rimskih mučencev na vatikanskem griču proti Trgu sv. Petra, med katero so molili rožni venec. Na trgu so molitev zaključili z bogoslužjem Božje besede. Temu delu pobožnosti se je ob 21.00 pridružil sveti oče, ki je zbrane nagovoril in ob koncu vsem podelil apostolski blagoslov.
Mesec maj, je dejal sveti oče, zaključujemo z ganljivim marijanskim molitvenim srečanjem. Danes praznujemo spomin na Marijino obiskanje, pa tudi spomin na Marijino Brezmadežno Srce. Vse to nas vabi, da svoj pogled zaupno usmerimo v Marijo. K Njej smo se tudi nocoj obrnili z molitvijo rožnega venca. Današnji praznik pa nas je povabil, da smo ponovno poslušali opis evangelista Luke, kako se je Marija podala na pot in obiskala priletno teto Elizabeto. Predstavimo si, da je Marija takrat živela z veliko skrivnostjo v srcu, ko ji je angel oznanil, da bo postala Božja Mati. Toda okrog nje je vse ostalo kot prej in vaščani Nazareta sploh niso vedeli, kaj se je zgodilo. Marija pa se ni ukvarjala sama s seboj, skrbela jo je namreč usoda priletne sorodnice, ki je tudi bila v blagoslovljenem stanju. Zato je hitro vstala in šla v gore na Judovem. Na tem mestu je sveti oče na kratko razložil vsebino Marijine hvalnice, Moja duša poveličuje Gospoda, in dejal, da je Marija z globljim pogledom vere videla Božje delo v zgodovini. Blažena je zato, ker je verovala. V veri je namreč sprejela Gospodovo Besedo in je spočela učlovečeno Besedo. Njena vera ji je pomagala videti, da so vsa zemeljska mogočna kraljestva le začasna, Božji prestol pa je edina skala, ki se ne spreminja in ne pade. Njena hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda je po dva tisoč letih še vedno resnična in globoka razlaga zgodovine. Vse druge razlage zgodovine je čas ovrgel tekom stoletij.
Dragi bratje in sestre, je zaključil papež svoj nagovor sinoči, vrnimo se v svoje domove z Marijino hvalnico v srcu. V sebi nosimo ista občutja in notranjo Marijino zahvalo do Gospoda, njeno vero in njeno zaupanje ter poučljivo predanost Božji previdnosti. Posnemajmo njeno razpoložljivost in radodarnost v služenju. Samo takrat, kadar sprejmemo Božjo ljubezen in kadar naše bivanje postane nesebično služenje bližnjim, bomo lahko z veseljem zapeli hvalnico Gospodu.