VATIKAN (nedelja, 1. junij 2008, RV) - Papež Benedikt XVI. je opoldne pred molitvijo
Angel Gospodov na kratko nagovoril na tisoče vernikov na Trgu sv. Petra. Današnja
nedelja, je dejal sveti oče, je prvi dan meseca junija, ki je posvečen Srcu Jezusovemu,
ki je simbol krščanske vere posebno ljub tako božjemu ljudstvu, kakor mistikom in
teologom. To pa zato, ker na preprost in pristen način izraža »veselo novico« ljubezni,
saj povzema skrivnost učlovečenja in odrešenja. V petek smo praznovali praznik Srca
Jezusovega, ki je tretji in zadnji praznik po velikonočnem času, po prazniku Svete
Trojice in Telovega. To sosledje nas uvaja v središče, v gibanje duha, ki ga vodi
sam Bog. Iz neskončnega obzorja svoje ljubezni, je Bog želel vstopiti v omejenosti
zgodovine in človeškega bivanja, si je privzel telo in srce. Tako mi lahko motrimo
in srečamo neskončno v končnem, nevidno in neizrekljivo Skrivnost v človeškem Srcu
Jezusa iz Nazareta. Svojo prvo okrožnico o Božji ljubezni, je dejal papež, sem začel
s pogledom na Kristusovo prebodeno stran, o kateri nam poroča evangelist Janez. To
je namreč središče vere in je tudi vir upanja, v katerem smo bili odrešeni, upanja,
o katerem sem pisal v svoji drugi okrožnici. Vsak človek, je nadaljeval sveti
oče, potrebuje »središče« svojega življenja, potrebuje izvir resnice in dobrote iz
katerega črpa, ko v življenju srečuje različne okoliščine in vsakodnevne težave. Vsakdo
od nas, ko se ustavi in umiri, želi slišati ne le utrip lastnega srca, ampak nekje
globlje v svoji notranjosti, želi slišati utrip zaupne prisotnosti, ki jo zaznajo
le čutila vere in ki je prav zato veliko bolj stvarna in gotova. To je namreč Kristusova
prisotnost, prisotnost Njega, ki je Srce sveta. Zato vsakega od vas vabim, da v mesecu
juniju v sebi obnovi lastno pobožnost do Kristusovega Srca in ovrednoti znano posvetilno
molitev in namene apostolata molitve, ki sem jih predložil v molitev vsej Cerkvi.
Bogoslužje nas vabi, da ob Jezusovem Srcu častimo tudi Brezmadežno Marijino Srce.
Njej se zaupajmo z vsem srcem. Marijino materinsko priprošnjo še enkrat kličem na
ljudstva na Kitajskem in Mjanmaru, ki so jih prizadele naravne nesreče in na vse tiste,
ki trpijo, jih mučijo bolezni in izkušajo materilano ter duhovno revščino, ki spremlja
človeštvo.