Šmarnice: Zgodovina marijanske pobožnosti v Čilu

ŠMARNICE (nedelja, 25. maj 2008, RV) – Marijanska pobožnost je prišla v Čile s prvimi španskimi osvajalci v 16. stol. Stara karmeličanska pobožnost je bila v tistem času ponovno v porastu med menihi na gori Karmel v Sveti deželi. V 16. stoletju, v obdobju osvajanja Amerike, je sv. Terezija Avilska, skupaj s sv. Janezom od Križa dokončala reformo karmeličanskega reda, zato se je karmeličanska pobožnost širila in prišla v Novi svet. Leta 1785 je Martin di Lecuna naprosil nekega kiparja iz Quita v Ekvadorju, da mu napravi kip Karmelske Device.
Med boji za neodvisnot Čila so domoljubi Karmelsko Devico imenovali za zavetnico njihove vojske. Vse je že kazalo, da je bil trud domoljubov za neodvisnost zaman, ko je 5. januarja 1817 vojska v Andih prešla Kordiljere. Vojska je imela za generala osvobodilnih čet Karmelsko Devico samo. Ko so prešli gore, so na predvečer boja borci pred kipom Karmelske Matere Božje prosili za pomoč. Leto kasneje, 1818, je bila v Maipu že zadnja bitka Vodil jo je poveljnik Bernardo O'Higgins. Borci so se zbrali v katedrali in obnovili prisego, da bodo Karmelsko Devico obdržali za svojo zavetnico ter obljubili, da ji bodo v primeru zmage postavili cerkev na mestu, kjer je potekal boj. Zmaga je poplačala trud domoljubov, poveljnik O'Higgins pa je postavil temeljni kamen prihodnjega svetišča.
Gradnja se je zavlekla in 5. aprila 1892 je bila posvečena prva cerkev v Maipu, ki je postala župnijska cerkev vse do leta 1974. Potres leta 1906 in popotresni sunek leta 1927 sta zahtevala obnovo zelo poškodovane cerkve. 8. decembra 1942 so na Marijanskem kongresu v Santiagu soglaso sprejeli obljubo, da skromno svetišče v Maipu pozidajo v veličastno svetišče za vso domovine. Gradnja se je začela 16. julija 1944 in se zaključila leta 1974. Arhitekturna konstrukcija svetišča simbolizira podobo Marije, s pajčolanom, njene roke pa sprejemajo ljudstvo. Ime zaobljubljene cerkve v Maipu je uradno določil z odlokom Carlos Ibanez del Campo, leta 1958.
Novo narodno svetišče v Maipuju je bilo blagoslovljeno 23. novembra 1974, ob prisotnosti vseh čilskih škofov, ki jim je predsedoval kard. Silva Henriquez. Od tedaj je to romarsko svetišče prostor srečevanja čilskega ljudstva, ki dan za dnem tu utrjuje pobožnost do svoje zavetnice. Leta 1968 so čilski škofje osrednje Marijino svetišče v državi takole opisali: »Svetišče v Maipu bo Božja pot, kjer bomo mogli poznati in počastiti Marijo na najboljši način in jo priznati kot resnično Zvezdo Čila. Zvezdo, iz katere sijejo kreposti, ki bogatijo sobivanje, spoštovanje, vero in odgovorno ljubezen. Zvezda vodnica, ki nas bodri na poti, nam pomata rasti in se sama nikoli ne ustavi na svoji dolgi poti zgodovinskega poslanstva: biti v vsem Mati Gospoda, ki vlada časom. Svetišče naj bo mesto molitve in darovanja, kjer se bodo katoličani zahvaljevali in prosili kot otroci, delali pokoro, Devico hvalili v svojem imenu in imenu celotnega čilskega ljudstva.«
Vsako leto pred praznikom Karmelske Device, 16 julija, izberejo geslo praznovanja, ki najbolje opisuje trenutek, ki ga živi dežela v tistem obdobju, kot tudi osebne skrbi in težave romarjev. Z geslom in prošnjami se obrnejo na Devico Marijo in vse izročijo v njene materinske roke.