Sveti oče sprejel okrog 200 komunikologov s katoliških univerz

VATIKAN (petek, 23. maj 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne sprejel okrog 200 dekanov in profesorjev na fakultetah za družbeno komuniciranje, ki delujejo v okviru katoliških univerz. Ti so se zbrali na pobudo Papeškega sveta za družbeno obveščanje in te dni razpravljajo o istovetnosti in poslanstvu fakultet za komuniciranje v okviru katoliških univerz.
Različne oblike sporočanja ali komuniciranja kot so pogovor, molitev, poučevanje, pričevanje, oznanjevanje in različna sredstva sporočanja, kot so tisk, elektronika, likovna umetnost, glasba, glas, kretnje dotikanje, vse te globinsko izražajo naravo človeške osebe. Razen tega sporočanje razodeva osebo, ustvarja pristne odnose ter skupnosti in ljudem omogoča vedno bolj zrela spoznanja, modrost in ljubezen. Kljub vsemu temu pa sporočanje ni preprost učinek slučajnega delovanja naših človeških zmožnosti. V luči vsetopisemskega nauka sporočanje odseva našo ustvarjalno udeleženost v stvarstvu, ki tudi govori o ljubezni Troedinega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Bog nas je ustvaril, je dejal papež, da bi bili z njim, zato nam je tudi dal sposobnost, dar sporočanja, da bi bilo naša ljubezen in služenje posvečeno Bogu in bratom ter sestram v ljubečen in sporočilnem odnosu.
Vsako sporočanje pa je tudi v najglobljem odnosu do resnice. Poročevalec mora obveščati, vzgajati, zabavati, prepričevati, spodbujati, toda v vsakem sporočanju ima končno besedo resnicoljubnost. Že grški filozof Platon je opozarjal, da v sporočanju ne sme imeti prednost osebna korist poročevalca, ampak resnica, ki jo sporoča. Rimski govornik Cato starejši pa je trdil, da je dober govornik vir bonus dicendi peritus – pošten mož, ki je vešč v sporočanju. Sicer pa je umetnost sporočanja, je dejal papež, po svoji naravi vezana na etične vrednote in na vrline, ki utemljujejo moralo. Zato vas spodbujam, da kot vzgojitelji v mladih prebujate in krepite predanost resnici in dobroti. V svojih akademskih programih pa zavestno dajajte prednost etičnim razsežnostim sporočanja med osebami in v celotni družbi. Vaša katoliška istovetnost ne sme biti vezana na število katoliških študentov, ampak je predvsem vprašanje prepričanja; gre namreč za to, da dejansko verujete, da človeška skrivnost postane jasna le v skrivnosti učlovečene Besede. To pa pomeni, je zaključil sveti oče, da je katoliška istovetnost predvsem v odločitvi, da sami sebe, svoj razum, voljo, pamet in srce, izročite Bogu.