Šmarnice: Devica triintridesetih v Urugvaju

ŠMARNICE (četrtek, 22. maj 2008, RV) - Devica triintridesetih v Urugvaju. V stari vasi Pintado, ki se nahaja 27 km zahodno od mesta Florida, v Urugvaju, je bila konec 18. stoletja postavljena kapela, ki so jo začeli imenovati Kapela Pintado. Na tem mestu so častili majhen kip Device, ki so jo, glede na dosegljive informacije, sredi 18. stoletja poslali jezuiti iz misijona v Paragvaju. Ko so prebivalci Pintada, v začetku 19. stoletja, dobili župnijo, so se posvetili njihovi zavetnici, ki so jo častili pod nazivom Devica iz Lujana. Prvi župnik Santigo Figueredo se je, ko je videl revščino in sušno nerodovitno področje, odločil, da bo prestavil župnijo na bolj ugodno lego, ki bo bolj naklonjena čaščenju Device. Šel je k županu Motevidea in ko je dobil dovoljenje od občine, so se prebivalci Pintada preselili na kraj, kjer se danes nahaja mesto Florida. Tam so zgradili drugo kapelo, v katero so prenesli Devico iz Lujana.
Ta majhen kip Device, ki ga vsi Urugvajci iskreno častijo, je izdolben iz cedrovine in visok samo 36 cm. Naziv Devica iz Lujana so sredi 19. stoletja spremenili v Devica triintridesetih. Tak naziv za Devico zveni za tistega, ki ne pozna njene zgodovine, mogoče malo čudno. Izvor tega imena namreč izhaja iz časa boja za osvoboditev. V začetku 19. stoletja so se latinskoameriški narodi borili za neodvisnost; med njimi tudi Urugvaj. Bilo je leto 1825. Boj za neodvisnost je vodila skupina hrabrih patriotov, ki so bili vsi katoličani in vneti častilci Device Marije. Kot je to za latinskoameriške narode samo po sebi umevno, so v začetku tvegane oparecije za svobodo domovine, želeli njihov načrt položiti v Marijine roke. Tako so odšli v župnijo, kjer je bil Marijin kip, bili pri sv. maši in ob koncu svete maše postavili tribarvno zastavo pred podobo Presvete Device s prošnjo za blagoslov. Omenjenih voditeljev je bilo natančno 33. Od tedaj je Urugvajsko ljudstvo ta Marijin kip imenovalo Devica triintridesetih.
Papež Janez Pavel II je leta 1988 poromal v to znamenito romarsko cerkev in 28. junija 1992 pri Angelusu v Vatikanu podelil to svojo izkušnjo s prisotnimi na Trgu sv. Petra: »Z ganjenostjo se spominjam obiska Device triintridesetih, 8. maja 1988, med apostolskim potovanjem k temu dragemu narodu. V molitvi pred sveto podobo sem molil za Latinsko Ameriko, ker nam Devica Marija, Kraljica apostolov, ona ki je s svojo vero in življenjskim zgledom predhodnica glasnikov evangelija, daje čutiti bratstvo med vsemi narodi, ki so na tej blagoslovljeni zemlji sprejeli besede evangelija in krst v Kristusu.«
V Ameriki je to romarsko svetišče postalo center srečanj ob praznovanjih pa tudi ob nesrečah, ki so zadele ljudstvo. Iz zelo starih pričevanj vemo, da so vsakič, ko so natopile kužne epidemije in suša, organizirali prošnjo procesijo k Devici triintridesetih. Ko je bila prošnja uslišana, so darovali zahvalno mašo za prejeto milost, ob koncu katere je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Molitve ob posebnih priložnostih so bile največkrat povezane s prošnjo za pomoč v nesrečah, ki so zadele ljudstvo, kot npr. kolera leta 1866 ali epidemije tifusa in črnih koz. Prvo narodno romanje je 15. avgusta 1908 pripravila Marijina kongregacija iz Montevidea.
Leta 1945 je škof Monsinjor Miguel Paternain dal zelo posrečeno in izvirno idejo, da bi kip Device triintridesetih prepotoval škofije v skoraj polovici Urugvaja. Potovanje je trajalo od 6. do 28. oktobra 1945. Na prihod kipa v mesto so se pripravili z majhnimi ljudskimi misijoni. Med potjo so jo z velikim navdušenjem spremljali prebivalci okoliških krajev, za katere je bil ta mimohod priložnost za izraze vdanosti in pobožnosti. Od tedaj so procesije z Marijinim kipom del praznovanja v vseh škofijah drugo nedeljo v novembru. V zadnjih letih pa v parku, kjer je bila prebrana Deklaracija o narodni nedovisnosti leta 1825, pripravijo veliko praznovanje s slovesno mašo na prostem. Dolga romanja v obliki procesij so sčasoma zamenjali z bolj preprosto in krajšo obliko. Mladi se že nekaj let podajo na 13 km dolgo romanje med katerim nosijo kip Device, molijo, pojejo in premišljujejo izbrano temo posameznega leta.