VATIKAN (sreda, 21. maj 2008, RV) – Sveti oče je danes zaradi deževnega vremena sprejel
romarje in vernike iz vsega sveta v Avli Pavla VI. Današnjo katehezo je posvetil Romanusu
Pevcu, ki se je rodil okrog leta 490 v Siriji. V mladosti je prejel klasično vzgojo.
Romanus Pevec je bil diakon, z vzdevkom »krščanski Pindar«, ki se je posebej usmeril
v metrično pesništvo, zlasti v himne ali slavospeve, znane z imenom »kontakia«. »Kontakia«
je pesnitev, ki z verzi uvede neko tematiko, jo nato poglobi in povzame z odpevi.
Romanus Pevec je s svojimi pesnitvami in glasbo opeval in slavil skrivnosti krščanske
vere. Ohranilo se je devet takih pesnitev. Svoj naravni dar je izpopolnil na akademiji
v Bejrutu, kjer je tudi postal stalni diakon. Leta 518 se je za stalno naselil v Bizancu
v samostanu, ki je bil blizu cerkve posvečeni Theotokos – Devici Božji Materi. V tem
svetišču je dobil od Božje Matere poseben dar, karizmo za svete pesmi, ki mu je pomagala,
da je postal največji sestavljalec hvalnic, himen na Vzhodu. V samostanski skupnosti
je bil do smrti vodilni pevec in stalni pridigar. Njegove himne oziroma hvalnice,
ki jih je pisal v grščini koine', so napisane v preprostem jeziku v katerega je vključeval
svetopisemske navedke in odlomke iz pridig in iz besedil prvih koncilov, ki so razpravljali
in oblikovali verske resnice o Kristusovem božanstvu, skrivnosti učlovečenja, o osebi
in vlogi Svetega Duha in o dostojanstvu Device Marije. Zaradi vseh teh značilnosti
so hkrati natančne priče svetega bogoslužja, teologije in svete estetike tiste dobe.
Diakon Romanus Pevec v svojih himnah predvsem želi razložiti in podati božji načrt
odrešenja v Jezusu Kristusu, tako da posebej naglaša povezavo med stvarjenjem in odrešenjem.
Pri tem se obilno poslužuje tipologije in razvije bogato teologijo o Svetem Duhu.
Diakon Romanus Pevec nam tudi zelo jasno pokaže moč simboličnega sporočanja, ki v
bogoslužju povezuje zemljo z nebesi, ko z domiselnostjo, pesniško besedo in izbranim
petjem dviga naše duše k Božji resnici. Njegov moralni nauk posveča veliko vrednost
pokori in postu, vedno pa postavlja v ospredje prvenstvo ljubezni.