VATIKAN (sobota, 17. maj 2008, RV) – Te dni je nad 100 škofov iz vseh celin v Rocca
di Papa blizu Rima na seminarju razmišljalo o tem, kako naj škofje in drugi predstojniki
v Cerkvi razumevajo vlogo cerkvenih gibanj v poslanstvu Cerkve. Sveti oče je dopoldne
v Vatikanu sprejel udeležence tega pomembnega seminarja. Sveti oče je v daljšem
govoru dejal, da so cerkvena gibanja in nove skupnosti ena najbolj pomembnih novosti,
ki jih je Sveti Duh prebudil v Cerkvi za uresničevanje smernic 2. vatikanskega cerkvenega
zbora. Gibanja in skupnosti so nastale že med ali pa kmalu po koncilu in so bila navdušujoča
in obetavna znamenja, prinesla pa so tudi veliko preizkušenj. Pavel VI. in Janez Pavel
II. sta poglobljeno brala ta znamenja in nove stvarnosti med verniki laiki, ki so
na različne načine nakazoval novo življenjsko moč in vero Cerkve. In kako ne videti
podobnih novosti v našem času, se je vprašal sveti oče. Oba papeža sta spodbudila
veliki dialog znotraj Cerkve v celoti in v okviru vsake krajevne Cerkve. To pa zato,
da bi se vse karizme razvijale ob spoštovanju njihovih posebnosti in bi kot take pomagale
graditi celotno Kristusovo telo, ki je Cerkev. Vemo, da ljubezen navdihuje previdnost
in potrpežljivost, pa tudi očetovsko skrb, kako od blizu spremljati delovanje karizem
v Cerkvi. Pri presojanju pristnosti karizem pa naj škofe vodi načelo, da je pristna
tista karizma, ki zagotavlja razpoložljivost in sprejemanje presoje cerkvneih oblasti.
Sveti sedež je že priznal veliko gibanj in skupnosti in jih je sprejel kot božji dar.
Druga gibanja in skupnosti še nastajajo in potrebujejo skrbno in obzirno spremljanje
s strani škofov, ki naj skrbno pazijo, da ne bi preveč posegali v življenje in razvoj
karizem. Škof je posvečen, da v moči Svetega Duha proučuje in preskuša karizme, da
bi prepoznal in ocenil tisto, kar je dobro, resnično in lepo, tisto, kar krepi svetost
posameznikov in skupnosti. Kadar bo kaj potrebno popraviti, naj škof to stori z ljubeznijo,
je zaključil sveti oče svoj nagovor.