Avdienca Svetega očeta

VATIKAN (sreda, 14. maj 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes srečal z več deset tisoč romarji in verniki na Trgu sv. Petra v Vatikanu. V govoru med splošno avdienco je ponovno začel opisovati like velikih teologov iz 6. stoletja. Danes se je zadržal pri Pseudo-Dioniziju Aeropagiti. Njegovi deli, Božja imena in Mistična teologija, so pomotoma pripisali učencu apostola Pavla Dioniziju Aeropagiti iz konca prvega stoletja.
Papež je na začetku svojega govora dejal, da Pseudo-Dionizija Aeropagito poznamo le iz njegovih dveh del Božja imena in Mistična teologija. Živel je na začetku 6. stoletja v Siriji, od koder so se njegova dela razširila najprej v Grčijo, nato pa na Zahod in so postala zelo pomembna v srednjem veku, tako na Vzhodu kot na Zahodu. V obeh navedenih spisih namreč Pseudo Dionizij odgovarja na vprašanje kako spoznati Boga, opiše pa tudi mistično vzpenjanje k Bogu. Mi lahko govorimo o Bogu, je nadaljeval sveti oče, na dva načina: tako da pritrdilno povemo kdo Bog je na osnovi Božjih imen, kot jih najdemo v Svetem pismu. Drugi način pa je, da jasno izrazimo vzdevke, kaj Bog ni. Obe poti ali teologiji: pozitivna ali katafatična in negativna ali apofatična teologija, nam ne moreta popolnoma izraziti bistvo Boga, ker Njegovo bistvo presega možnosti človeškega spoznanje. Pseudo Dionizij se je jasno zavedal, da samo razumska pot ni dovolj, da bi dobro spoznali Boga. To sveto neznanje človeka vodi v notranjost, da bi našel nov način, kako spoznati Boga. Zato si je Pseudo Dionizij zelo prizadeval, je dejal sveti oče, da bi spoznanje Boga preseglo zgolj razumsko raven in bi doseglo svoj vrhunec v duhoni popolnosti ter konteplaciji, ki preobražuje. Pravi teolog najprej raziskuje in zbira imena za Boga, kot jih opisuje Sveto pismo. Poznavanje simbolov in simbolike v opisu Božjih imen človeku odpre pogled za srečanje in pogovor z Bogom. Tedaj razmišljanje naredi prostor kontemplaciji in spoznanju na osnovi izkušnje. Teolog pa mora skozi pot očiščevanja, da bi postal sposoben prejeti razsvetljenje, ki ga spodbuja, da se zavzeto poda na pot popolnosti, ki vodi k pobožanstvenju.
Apofatična teologija, ali negativno razumevanje Boga se v človeku poraja iz razmišljanja, kako je Bog neskončen, presežen, drugačen. Boga pa lahko spoznamo, pravi Pseudo Dionizij, le celovito, osebnostno in ne zgolj razumsko. Apofatična teologija izhaja iz prepričanja, da v človeku obstaja notranja naravnanost, ki zavrača, da bi Boga zaprli le v abstraktno teologijo, ki hoče Boga prilagoditi človekovi misli. Ko namreč motrimo kdo je Bog, in kadar globlje vstopimo v bogat simbolični jezik Svetega pisma, rastemo v našem odnosu z Bogom, ker nam On sam razodeva svojo skrivnost. Apofatična teologija je torej bivanjska drža, ki vključuje celotno človekovo bitje in predpostavlja notranjo prenavljanje. Kontemplacija, motrenje je torej pot kvišku, ki bodi od očiščevanja k razsvetljenju, popolnosti in edinosti z Bogom. Tako mistično izhodišče je imelo določen vpliv na teologijo v srednjem veku, od sv. Tomaža Akvinskega do sv. Terezije Velike in Janeza od Križa. Velika vizija Pseudo Dionizija, ki je zrl veliko skladnost v kozmosu, stvarstvu, kot odsev Stvarnikove lepote, ki nam jo je ljubeznivo podaril v Jezus Kristusu, lahko navdihuje tudi naša prizadevanja in delo za edinost, spravo in mir na svetu, je povedal sveti oče. Aktualnost nauka Pseudo Dionizija pa je tudi v želji, da bi pravo vero vnesel v svet, v pogovor s kulturami, da bi le-te sprejele resnične vrednote, ne da bi pri tem pogojevale krščansko istovetnost.
Po nagovoru med splošno avdienco je sveti oče prisotne in vse kristjane povabil, naj molijo za prebivalce kitajske province Sečuan in sosednjih pokrajin, ki jih je hudo prizadel siloviti potres. Potres je povzročil številne smrtne žrtve, mnogo ljudi pogrešajo, materialna škoda je velikanska. Vabim vas, je dejal sveti oče, da se pridružite moji goreči molitvi za vse ki so izgubili življenje. Duhovno sem blizu peskušanim osebam. Zanje prosimo Boga naj jih potolaži v trpljenju. Gospod naj podpira vse, ki nudijo pomoč ponesrečenim, so bile besede svetega očeta.