VATIKAN (torek, 13. maj 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. se je italijanskemu Gibanju
za življenje zahvalil za njihovo delo. Člane gibanja in njihovega vodjo Carla Casinija
je sprejel včeraj v avli blagoslovov v Vatikanu, spomnili pa so se tudi 30-letnice
legalizacije splava v Italiji. Sveti oče je v nagovoru izpostavil številna življenja
še nerojenih otrok, ki so bila rešena prav zahvaljujoč članom Gibanja za življenje,
povedal pa je tudi, da je glavni namen gibanja globoko premišljevanje o človeških
in družbenih učinkih zakonodaje, ki dovoljuje splav. Papež je priznal, da je zaščita
življenja danes zahtevno delo, saj je prisotna miselnost, ki postopoma želi razvrednotiti
človeško življenje in odločanje o njem zaupa posamezniku. Posledica tega je po papeževih
besedah vedno manjše spoštovanje človeške osebe, vrednote, ki je temelj vsake oblike
sobivanja. Benedikt XVI. je izpostavil predvsem splav in dejal, da ta ne le da ne
rešuje težav, s katerimi se soočajo številne ženske in nemalo družin, temveč pušča
rane celotni družbi. Sveti oče je zato vse ustanove pozval, naj bo temelj njihovega
delovanja zaščita človeškega življenja, primarna skrb pa družina. Družinam je potrebno
pomagati. Uporabiti je potrebno vsa zakonska sredstva za ureditev njihovega položaja
v problematičnih družbenih razmerah sodobnega časa, je pozval Benedikt XVI. in dodal,
da je potrebno za spoštovanje življenja konkretno pričevati. Spoštovanje življenje,
je poudaril, je prva oblika pravičnosti. Za tiste, ki imajo dar vere, je to obveza,
ob kateri ni obotavljanja, saj je Gospodar življenja le Bog, ki pozna, ljubi in vodi
vsako človeško bitje. V nadaljevanju govora je papež spomnil tudi na 60-letnico
Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Gibanje za življenje pozval, naj pristojne
ustanove spodbudijo k pravilnemu razumavanju človekovega dostojanstva. Nato je sveti
oče omenil pobudo, ki ga je gibanje predložilo Evropski komisiji za zahteve. V njej
se je organizacija zavzela a pravico do življenja, ki se začne s spočetjem, za družino,
osnovano na zakonski zvezi med možem in ženo, ter za pravico vseh bitij, da so rojena
in vzgojena v družini. Papež je pobudo označil za znamenje predanosti gibanja Cerkvi
in znak prepričanja članov gibanja, da je človeško življenje brezpogojna vrednota,
o kateri se ne razpravlja. Rimski škof je svoj govor zaključil z zahvalo gibanju
za služenje Cerkvi in družbi, izpostavil pa je tudi številna človeška življenja, ki
danes živijo in delujejo prav zahvaljujoč Gibanju za življenje. Člane združenja je
papež spodbudil, naj vztrajajo na svoji poti in naj se ne bojijo. Tako bodo po njegovih
besedah na ustnice vseh otrok in mater priklicali nasmeh življenja.