ŠMARNICE (nedelja, 11. maj 2008, RV) – Naša Gospa iz Suyapa v Hondurasu. Kraj Suyapa
se nahaja približno 8 km jugovzhodno od Tegucigalpa, glavnega mesta Hondurasa. Ime
izvira iz besede Coyapa, domorodskega izraza, ki pomeni »v vodah palm«. Naseljevanje
kraja se je verjetno začelo z ustalitvijo kmetijstva, živinorejo, značilno za to deželo
in z izkoriščanjem rudnikov. V bližini se nahaja gora Pilinguin, ki je vedno odeta
v zelenje borovih gozdov. Pod goro pa se raztezajo polja. Med debli dreves se odpira
pot, ki vodi v kraj Suyapa. Don Rafael Moreno Guillen pripoveduje: »Gospa Isabel
Colincres je živela v soseski Suyape in je bila mati številne družine. Svoje otroke
je pošiljala na delo na področje gore Pilguin. Nekega dne, ko sta se dva njena sinova
vračala domov, ju je na pol poti presenetila tema, zato sta se odločila, da prebijeta
noč na mestu, ki se imenuje Quebrada de Pilinguin, kjer tedaj ni bilo vode. Noč je
bila zelo temna in otroka sta šla spat v pričakovanju prvega jutranjega svita. Eden
od njiju je, ko se je vlegel na tla, začutil pod hrbtenico majhen predmet, ki ga je
žulil. Prepričan, da gre za kos korenine ali kamna, ga je vrgel daleč proč od sebe.
Ni še dobro zaspal, ko je začutil ponovno nekaj, kar ga je žulilo in jezilo. Ko je
to stvar otipal, je spoznal, da je to isti predmet, ki ga je pravkar vrgel stran.
Vzel ga je in dal v svoj nahrbtnik, da bi imel mir. Ko je vstalo jutro, sta nadaljevala
pot proti domu. ''Ampak, kako sta bila presenečena, ko sta videla, da je bil moteči
predmet majhen kipec Device Marije, izdelan iz lesa!'' Njuna mati Isabel Colindres,
je na podbudo škofijske kurije v Comayagui, sredi leta 1796 pod prisego podala izjavo
o tem dogodku. V hiši Colindresovih se je začelo čudovito čaščenje. Najprej je bila
podoba Device postavljena na mizo in obkrožena z rožami, zatem so jo prenesli v sobico,
kjer so jo častili preko 20 let. Podoba Naše Gospe iz Suyapa je majhen lesen kipec,
velik približno šest centimetrov in pol. Je zelo star in zdi se, da ga je izdelal
eden od častilcev Device Marije. Marija ima temno polt, obraz nežen in ovalen, lica
okrogla, nos fin in raven, usta majhna. V njenih očeh se čuti nekaj, kar je značilno
za domorodsko raso. Prebivalci vasi so gojili veliko ljubezen do Device. Ko je kdo
zbolel, so prinesli kipec v hišo bolnika, da bi ga Devica lahko obiskala. Nekega dne
je zbolel Don Jose de Zelaya, pomembna vojaška oseba, gospodar posestva ''el Trepiche''.
Bil je bolan že dolgo časa in je trpel zaradi ledvičnih kamnov. Isabel Colindres je
poznala njegovo bolezen in mu je poslala sporočilo, da bi mu lahko, če želi, poslala
kipec Device. Don Jose je na njen predlog pristal in tako so odnesli Devico v neke
vrste procesiji k njemu. Ko so prišli do njega, je goreče in skesano prosil za ozdravitev
in se zaobljubil, da ji bo v zameno postavil bivališče. Tri dni za tem, so bili kamni,
ki so ga toliko časa mučili, odstranjeni po sečni poti. To se je zgodilo leta 1768.
Minilo je skoraj 10 let, da je gospod Zelaya uresničil svojo zaobljubo. 28. novembra
1777 mu je cerkveni oblast dala dovoljenje za postavitev kapele, v kateri bi bilo
mogoče darovati sv. mašo. Kapelo so blagoslovili leta 1780. Ker jo je začelo obiskovati
vedno več romarjev, so jo večkrat preuredili, vse do sedanje zgradbe, ki so jo dokončali
leta 1947. V Marijinem letu 1954 je tretji nadškof Tegucigalpe, mons. Jose de la Crus
Turcios y Barahona, položil temeljni kamen za eno največjih svetišč v Srednji Ameriki,
za katerega upajo, da bo postalo nacionalna bazilika in svetišče. Devico iz Suyapa
je papež Pij XII. razglasil za narodno zavetnico Hondurasa.